Modra svetloba moti naš cirkadialni ritem, to je cikel spanja. Ko modra svetloba doseže naše oko, moti nastajanje melatonina, hormona odgovornega za uravnavanje bioritma. Poleg tega ima modra svetloba več energije kot ostale barve svetlobe, saj se ponaša s krajšo valovno dolžino in je blizu UV svetlobi. Če nam čez dan pomaga, da smo bolje razpoloženi, odzivnejši, bolj energični in se lažje osredotočamo na delo, pa je modra svetloba problematična zvečer, ko naše telo kliče po počitku. Modra svetloba pretenta tisti del možganov, ki je odgovoren za spanje, zato ostanemo budni. Ker smo v zadnjem obdobju obkroženi z vse več modre svetlobe – poleg zaslonov mobilnih naprav sem sodijo tudi LED luči, trakovi ipd. – ki nas z vseh strani ''napadajo'' tudi zvečer, smo ji pogosto prekomerno izpostavljeni. In ker moti spalni cikel je vedno bolj pogost pojav nespečnost, ki lahko vodi v pojav depresije, debelosti in oslabljen imunski sistem.

Da se uporabniki v večernih urah ne bi izogibali napravam, so tehnološka podjetja iznašla temni način (dark mode), ki naj bi odpravil modro svetlobo in jo nadomestil z bolj prijazno rumenkasto svetlobo. A kot je pokazala nedavna raziskava, temni način ni tako zelo zdrava alternativa, kot nam jo želijo predstaviti. Sodeč po študiji strokovnjakov iz manchesterske univerze, je rumena svetloba še večji sovražnik za človeka kot modra in še bolj moti spalni cikel.

Raziskavo, objavljeno v reviji Current Biology, so znanstveniki osnovali na ideji, da človeško telo hladnejšo in temnejšo barvo povezuje z mrakom, medtem ko na zaslonih vlada kakofonija barv in telesu pošilja mešane signale. Zakaj se v temnem načinu zaslon sploh obarva rumeno? V očeh se vidni pigment melanopsin obnaša glede na intenzivnost svetlobe in se močneje odziva na svetlobo s krajšno valovno dolžino – človeško oko svetlobo posamezne valovne dolžine zazna kot svetlobo določene barve. Zaslone tvorijo rdeče, zelene in modre pike in ker ima modra barva najkrajšo valovno dolžino, so ji v temnem načinu zmanjšali svetilnost, zaradi česar svetloba postane rumenkasta. Toda s tem, ko naraste valovna dolžina svetlobe, ki jo oddaja zaslon, ta učinek izniči drugi faktor, ki vpliva na spalni cikel. Raziskave na miših so namreč pokazale, da so fotoreceptorji (čepnice) precej bolj odzivni na rumeno barvo, ko je v temnem načinu, kar lahko vodi v nasprotni učinek le-tega. Kajti vse pozitivne učinke, ki jih ima podaljšanje valovne dolžine svetlobe na melanopsin, vpliva na fotoreceptorje, ki zaznavajo barve, ki pa imajo še večjo vlogo pri uravnavanju biološke ure in sporočanju možganom, ali je noč ali dan.

Pri tem je treba opozoriti, da gre za opazovalno študijo in ne študijo na mikrobiološki ravni, ne glede na to pa zdrava pamet narekuje, da so telefoni pogosto moteč faktor, ki telesu daje mešane signale in ima ta posledično težave pri prepoznavanju, ali je čas za spanje ali ne.