Ali so bili za to zaslužni kitajski potrošniki, pri katerih ima Huawei velik del zvestih strank, ali pa uspeh v prvi polovici lanskega leta predstavljene serije P30, na kateri so še bile na voljo Googlove storitve, ni jasno. Gotovo pa je, da se bo letos Huawei za nadaljevanje rasti in ohranitev prisotnosti na zahodu moral konkretno potruditi, saj zaenkrat ne kaže, da bi se ameriške omejitve bližale koncu. Da o virusni krizi niti ne govorimo.

Ciljajo na Zahod ...

Kakorkoli, pri Huaweiju s serijo P40 spet ciljajo tudi na Zahod, telefoni se bodo pojavili tudi na našem trgu. Najzanimivejša modela sta Pro in novi Pro +. Bo Huaweiju z zanimivimi novostmi uspelo zahodne potrošnike navdušiti do te mere, da bodo spregledali, da novi Huaweiji nimajo prednameščenih Googlovih storitev?

Dizajn – vpadljiv

Spremembe opazimo, še preden napravo primemo v roke. Začne se z dizajnom. Že več let nas Huawei vsako leto znova preseneti z novimi barvami, ki se jih da bolj kot ne opisati le z marketinškimi skovankami. Letos popularna bo po vsej verjetnosti barva »silver frost«, ki se pod različnimi koti različno mehko blešči in oddaja zanimiv srebrni sev. Z barvami Huawei nedvomno zna, predvsem všeč bodo spet tistim, ki s telefonom radi pritegnejo pozornost.

Zaslon – zaobljen, dvojno

Ko pozornost končno odtrgamo od zanimivega zadka, se pred nami znajde zaslon. Ta po samih specifikacijah niti ne izstopa; resolucija, ki le malo presega FullHD, OLED tehnologija s precej hitrim, 90Hz osveževanjem, ki pa še vedno zaostaja za prvaki v industriji, ki se hvalijo s 120-kratnim osveževanjem na sekundo. Na vrhu je precej velik izrez ovalne oblike, ki skriva sprednjo kamero, globinski senzor in infrardeče senzorje za odklepanje z obrazom. Pod zaslonom se, tako kot lani, skriva čitalec prstnih odtisov, ki naj bi bil sicer večji in hitrejši, a večje razlike prvi ocenjevalci niso opazili. Skratka, na papirju večjih sprememb ni. Je pa spremenjeno to, kako se zaslon preliva čez napravo. Če so zasloni na Samsungovih pametnjakovičih zaobljeni le na levi in desni strani, je šel Huawei še eno stopnjo višje – zaslon je zaobljil na vseh straneh. Tako je tudi zgoraj in spodaj zaslon opazno zavit, s čimer Huaweiju uspe precej dobro skriti, da je spodnji rob zaslona še vedno debelejši (hiba, ki so jo zares rešili le pri Applu z v napravo zasukanim zaslonom). Zadeva najbolje izpade v oglasnem materialu, kjer je videti, da se zaslon kot tekočina preliva čez celotno sprednjo stran, robov pa skoraj ni. V resnici so zdaj opazni predvsem koti, kjer je takšen efekt pač nemogoče ustvariti, a si Huawei za pogumno izvedbo zasluži vsaj kako dodatno točko.

Hiter z žico ali brez

Na papirju ni večjih sprememb niti v zmogljivosti; nadgrajen procesor Kirin 990, 8GB delovnega spomina, zaščita pred vodo in prahom IP68 in po novem tudi podpora za 5G. Baterija je enako velika kot lani, 4200mAh, zanimive spremembe pa opazimo pri polnjenju. Že lani je Huawei ponujal 40W hitro kabelsko polnjenje, letos pa isto, 40-vatno moč obljubljajo tudi pri brezžičnem polnjenju. Za polnjenje brez kabla je to precej astronomska hitrost, ki ji na trgu ne konkurira nihče; za primerjavo, Applovi iPhoni se z žico (!) lahko polnijo z največ 18W.

Kamera – v fokusu

Huawei nas torej hoče navdušiti že s polnjenjem, dizajnom in zaslonom, pa sploh še ni potegnil asa iz rokava. Ta je, kot pri P seriji vsakič, fotografiranje. Lani je serija P30 prinesla revolucionarno nadgrajen senzor, ki je z uporabo rumenih namesto zelenih podpik vsrkal več svetlobe in ustvarjal navdušujoče nočne posnetke. Kaj pa letos? Pri Huaweiju sicer trdijo, da jih številke ne zanimajo preveč (nič čudnega, na tem področju bi jih za malico pojedel Samsungov S20 Ultra); bolj jih zanimajo končni rezultati. Kar se tiče teh, bomo morali počakati na več ocen, že zdaj pa je jasno, da tudi letos stavijo na fotografsko usmerjene stranke. V velikem izrastku na hrbrni strani P30 Pro-ja najdemo štiri kamere – širokokotno, 50MP kamero, ultra-širokokotno 40MP kamero in periskopsko »telephoto« kamero, ki do petkrat optično približa sliko. Družbo jim dela še četrto TOF tipalo, ki je uporabno predvsem za potretne posnetke. Razen večjega števila megapikslov večjih nadgradenj ni videti. A če se še malo bolj poglobimo v številke, vidimo, da je senzor glavne kamere za pametni telefon ogromen, velik kar 1/1.28''; večji je tudi od tega v Galaxyju S20 Ultra, o katerem smo nekaj besed zapisali tu (link do članka o fotičih in telefonih). Za primerjavo prilagamo tabelo; senzor v novem P30 Pro-ju je večji celo od teh, ki jih najdemo v kompaktnih digitalnih fotoaparatih višjega razreda. To sicer res prinaša določene omejitve velikih tipal v kombinaciji z zelo odprto fiksno zaslonko, a hkrati pomeni, da bo na tipalo padlo ustrezno več svetlobe kot na manjši senzor. To se bo še najbolj poznalo pri nočnih posnetkih. Ker je Huawei s svojim nočnim načinom in inovativno uporabo rumenih podpik na tem področju že lani blestel, se že veselimo rezultatov, ki jih bo ponujal letošnji model.

Bo to dovolj?

Nobenega dvoma ni, da je serija P30 vsaj zelo zanimiva, če ne že kar mikavna. A hkrat ni nobenega dvoma, da bodo vsi telefoni v trgovinah na voljo brez Googlovih storitev, torej tudi brez Google Playa. Uporabniki se bodo morali zanesti na pomanjkljivo založeno Huaweijevo tržnico ali pa se spustiti po poti »sideloadanja«, vsiljevanja Googlovih aplikacij. Čeprav je za nekatere navdušence to morda zanimiv projekt, se bo večina takšnim podvigom prej izogibala. Bodo na prvi pogled izvrstna kamera, hitro polnjenje, zanimiv zaslon in vpadljiv dizajn dovolj, da bodo kupci spregledali, da si na novi telefon brez dolgega in zahtevnega procesa ne morejo namestiti niti aplikacije svojega najljubšega socialnega omrežja?

Za povprečne uporabnike po vsej verjetnosti ne. Za entuziaste, ki se jim da ukvarjati s »shady« pridobivanjem Googlovih storitev in ki hkrati cenijo kitajsko inovativnost? Morda.