Domena .com je bila ustanovljena davnega leta 1985. Gre za eno prvih domen – istega leta je nastal tudi .net – za katero se skriva angleška beseda commercial, kar kaže na njeno tržno ozadje. Sprva so jo registrirala le trgovska podjetja, danes pa tudi posamezniki in druga podjetja. Podobno je bilo z domeno .net, ki je izpeljanka besede network (omrežje), ki so jo sprva uporabljala samo podjetja, ki se ukvarjajo s spletnimi storitvami.

.com je še danes ena najbolj priljubljenih in najpogosteje uporabljenih domen. V preteklosti je z domeno upravljal Pentagon (ameriško obrambno ministrstvo), danes pa je v domeni podjetja Verisign, ki jih prek registrarjev – ti so akreditirani s strani neprofitne ameriška korporacije, ki nadzoruje spletne IP naslove, sistem DNS in druge internetne protokole, The Internet Corporation for Assigned Names and Numbers (ICANN) – prodaja končnim uporabnikom.

Cena domene .com je bila zahvaljujoč Baracku Obami od leta 2012 nespremenjena, po novi pogodbi, ki si jo je izboril Verisign, pa lahko ta zdaj ceno domene dvigne. To pomeni večji strošek za registrarje, ki bo breme zagotovo preložili na končne kupce.

Že leta 2018 je ameriški Nacionalni urad za telekomunikacije in infrastrukturo (National Telecommunications and Information Administratio, NTIA), ki sodi po okrilje ministrstva za trgovino (U.S. Department of Commerce), sporočil, da bo odmrznil cene domen .com in politiko uskladilo s prioritetnimi politikami Trumpove administracije.

ICANN, ki v pogodbi z Verisignom nastopa kot razsodnik, se je zaradi nove cenovne politike znašel pod plazom kritik, a se brani, da regulativa cen ni v njegovi domeni, zato je kritike usmeril na ministrstvo za trgovino in pravosodje (U.S. Department of Justice). Toda po drugi strani je prav ICANN tisti, ki dvig cen dovoli, zato v situaciji ni žrtev. Mnogi so prepričani, da razloga za dvig cen ni.

Verisign je privolil, da ICANN-u v naslednjih petih letih nakaže 18,5 milijona evrov (20 milijonov ameriških dolarjev), z namenom, da se sredstvo vložijo v zagotavljanje večje sistemske varnosti domene .com. Iz nove pogodbe je razvidno, da se lahko cene domen .com prihodnja štiri leta dvignejo za sedem odstotkov na letni ravni. Cene bodo nato dve leti mirovale, leta 2026 pa jih lahko Verisign ponovno začne večati za omenjenih sedem odstotkov in sicer vse tja do leta 2030.

Pogodba iz časov Obamove administracije leta 2012 je zamrznila ceno za domeno .com pri 7,25 evra (7,86 ameriškega dolarja), v naslednjem desetletju pa bi lahko ta poskočila na 12 evrov (13 ameriških dolarjev). To ceno Verisignu, ki do zdaj neposredno ni smel prodajati domen končnim uporabnikom, plačujejo registrarji, kot sta npr. GoDaddy in Namecheap ali pri nas Domenca in Domovanje, ki sta sicer registrarja domene .si (teh je pri nas 93), ki jih je registriranih 135.200. Višje ''veleprodajne'' cene domen bi lahko le-te prisilile, da dvignejo maloprodajne cene.

Verisign bo na račun nove pogodbe še bolj mastno zaslužil in letno požel dodatnih 314 milijonov evrov (340 milijonov ameriških dolarjev). Kar je še bolj sporno je, da mu nova pogodba dovoljuje, da deluje kot registrar in čeprav mu pogoji prepovedujejo neposredno prodajo domen, so nekateri prepričani, da jih bo preprodajal prek tretje osebe. Mnogi registrarji se zako bojijo, da zato ne bodo več konkurenčni, prav tako se poraja sum na kršitve konkurenčnega prava.