Mama je imela prav: telefon te res poneumlja

Zgodba o tem, da te algoritmi držijo v "mehurčku", ni nova. Družbena omrežja utrjujejo tvoja obstoječa prepričanja in ti dajejo iluzijo, da vsi ostali razmišljajo tako kot ti. Tudi če si povsem zabluzil, imaš občutek, da si ti normalen, ljudje v resničnem svetu pa nori. No, nova študija, ki so jo izvedli na Ohio State University, je razkrila nekaj še bolj zoprnega. Algoritmi te aktivno delajo še bolj neumnega. Za povrh pa si zaradi njih še bolj prepričan, da imaš prav, tudi če nimaš pojma.

Raziskovalci so v reviji Journal of Experimental Psychology objavili študijo, kjer so 346 ljudi učili prepoznavati izmišljena bitja. Vsako od izmišljenih bitij (bili so vesoljčki v kristalni obliki) je imelo šest lastnosti, po katerih so se razlikovali. Ljudje so se morali naučiti prepoznavati in razlikovati ta bitja, ne da bi vedeli, koliko jih obstaja. Ko je algoritem sam odločal, katere lastnosti bodo ljudje videli, so registrirali veliko manj informacij, kot če so sami brskali naokoli.

Za povrh so bili tisti, ki jih je učil algoritem, bolj samozavestni pri svojih odgovorih, čeprav so bili pogosteje napačni. Pristranskost se je začela graditi takoj, čeprav je bila tema povsem banalna (vesoljčki v obliki kristalov se pač ne morejo primerjati s političnimi vsebinami).

Algoritem ti v določenem zaporedju servira določeno vsebino. To vodi do tega, da vedno znova gledaš iste stvari, druge pa spregledaš. Ljudje so na podlagi omejenih podatkov ustvarjali napačne posplošitve – mislili so, da razumejo vse, čeprav so videli le košček slike. Brandon Turner, soavtor študije, pravi, da algoritem ljudi prikrajša za številne informacije, hkrati pa jim da lažno samozavest, da lahko pomanjkljive informacije, ki so jih prejeli, uporabijo na vseh področjih, tudi na tistih, kjer so povsem zgrešene.

Otroci se danes učijo prek platform, ki jih vodijo algoritmi – YouTube, TikTok, Instagram, vse, kjer visijo cele popoldneve. Te platforme so narejene za to, da uporabnika čim dlje zadržijo pred zaslonom, ne za to, da bi ga karkoli naučile. Konzumiranje ene in iste informacije iz različnih zornih kotov ni učenje, pomanjkanje nasprotujočih si informacij pa prinese naivno prepričanje v naše omejeno znanje. Dolgoročno to pomeni, da prihaja generacija, ki bo trdno prepričana o stvareh, o katerih ne ve skoraj nič. Vse bolj se bližamo točki, ko sploh ne bomo več razumeli, kako svet deluje, za povrh pa bomo prepričani v svoje zmotne predstave.

Algoritmi temeljijo na obračanju denarja, kar pomeni, da se zlepa ne bodo spremenili, tudi če je na tnalu dobro človeštva. Če želimo ubežati, moramo stvar vzeti v svoje roke. Najboljši pristop je, da poskusimo čim bolj ciljno konzumirati informacije. Priporočene vsebine, ki se po novem ne prikazujejo le na družbenih omrežjih, ampak tudi na številnih novičarskih portalih, nas bodo le redko izzvale in razkrile slepe pege v našem znanju. Obstajajo številne spletne razširitve, s katerimi lahko blokiramo "feed" – tok algoritma, ki nas programira z neskončnimi ponovitvami zelo podobnih informacij. Namesto programske kode se bolj splača poslušati lastno radovednost, ki nas bo peljala v nepredvidljive smeri in razkrila marsikaj, česar algoritem nikoli ne bi serviral.

Sploh če si zelo prepričan o nečem, kar si ravnokar "odkril" prek svoje najljubše platforme, dvomi vase. Samozavest ni več dober pokazatelj tvojega znanja. Naša lastna radovednost je v dobi algoritmov že dodobra zakrnela. Ne pustimo, da popolnoma odmre! Ni treba nazaj na telefon na tipke. Dovolj bo, da nekaj dni ciljno gledamo in spremljamo le vsebine, ki jih izberemo sami na podlagi lastne radovednosti. Hitro bomo ugotovili, da smo bili leta izpostavljeni le zelo malemu koščku sveta.