Najpogostejše spletne prevare

Splet je nevaren kraj. V nadaljevanju spoznajte nekatere najbolj pogoste spletne prevare.

Izsiljevalski e-mail

Marsikdo se boji spletnih kamer na prenosnikih in jih iz previdnosti pokriva. Morda tudi zato, ker je nekoč prejel grozilno e-pošto hekerja, ki trdi, da je računalnik okužil z virusom in vas prek kamere posnel pri masturbiranju ter dobil podatke o vaši kontaktih na družbenih omrežjih – gre za t. i. sextortion oz. izsiljevanje z intimnimi fotografijami (ta se lahko pojavi tudi v obliki, da izsiljevalec z vami stopi v stik prek izzivalne fotografije na družbenem omrežju in začne z vami koketirati). Za posnetek zahteva odkupnino, sicer bo posnetek romal na vaše kontakt. Takšno sporočilo smatrajte kot vsako drugo nezaželeno pošto. Za večjo prepričljivost heker v dokaz priloži eno izmed vaših starih gesel, ki pa ni posledica vdora, ampak javno objavljenih ukradenih baz podatkov. Po navadi gre za geslo LinkedIna, ki so mu napadalci leta 2012 ukradli bazo podatkov, del katere so bila tudi gesla. Poleg tega ponaredijo vaš elektronski naslov, češ da so vdrli v vaš račun. A e-naslov je zelo preprosto ponarediti. Tovrstna lažna sporočila z izsiljevanjem so stalna praksa in ker je vsebina sporočila vedno drugačna, se rada izognejo antispam filtrom. Takšno sporočilo označite kot spam ali ga preprosto izbrišite.

Nigerijska prevara

Nigerijska prevara ima že dolgo brado in je znana tudi kot prevara 419 (po nigerijskem kazenskem zakoniku) oz. prevara z vnaprejšnjim plačilom stroškov. Prevara se običajno začne z elektronsko pošto z neznanega naslova. Najpogosteje se neznana oseba predstavi kot nekdo iz Nigerije, od koder tudi ime, in vam, običajno v angleščini ali pa polomljeni slovenščini, kar je posledica uporabe programov za prevajanje, opiše svojo težavo. Običajno gre za zelo visoke zneske, do katerih ima dostop, vendar jih ne more spraviti iz države, zato vam v zameno za vaše bančne podatke obljubi delež denarja, s katerimi bo prenesel denar iz svoje države v tujino.

Investicijske prevare s kriptovalutami

Kriptovalute so trenutno izjemno ''vroč'' trg, kar ustvarja idealne pogoje za prevare. Zaradi potencialne donosnosti in optimističnih napovedi je digitalni denar privabil številne vlagatelje, med katerimi se mnogi prvič srečujejo s tovrstnim poslovanja. Ti so tudi glavna tarča spletnih goljufov, ki na nas prežijo z lažnimi oglasi in novicami o bajnih zaslužkih, pri čemer pogosto vključijo slavne osebe. Oglasi so oblikovani tako, da po videzu spominjajo na znane spletne portale, a so le vizualna kopija. Pojavljajo se na portalih, kar jim da večjo legitimnost. Če vas premamijo, bodo v vas vložili veliko časa in vam vse podrobno obrazložili. Po začetni ivesticiji vam običajno dodelijo dostop do spletnega portala, kjer pa so lažni podatki o rasti in donosih. Nekateri gredo v laži tako daleč, da vam prenakažejo manjši del zaslužka, da bi vložili še več. Ko želite prenakazati zaslužek, ki je posledica ponarejenih grafov, vam onemogočijo nadaljnja izplačila, kar pogojujejo s plačilom dajatev. Če jih ne želite nakazati, postanejo neodzivni. Te isti goljufi se potem prikazujejo kot ponudniki pomoči pri tovrstnih goljufijah in vam želijo ukrasti še dodatna sredstva. Če ste bili žrtev prevare in še niste nakazali zahtevanega denarja, prekinite komunikacijo in se ne odzivajte več na njihove pozive – tudi če grozijo. Če ste bili oškodovani, zadevo prijavite policiji.

Klic iz neznane tuje štvilke

Če prejmete telefonski klic iz neznane tuje številke, ki ga ne pričakujete, gre skoraj zagotovo za prevaro. Tovrstni lažni klici vas želijo finančno oškodovati, lahko pa pride tudi do kraje identitete. Tovrstne prevare so se v Sloveniji pojavile leta 2013 in se od tedaj pojavljajo sporadično. Največkrat imajo mednarodno predpono Velike Britanije (+44). Angleško govoreči sogovornik se pogosto predstavi kot tehnična pomoč, saj da mu javlja napake vašega računalnika, ki da so posledica okužbe računalnika. Lahko gre tudi za klic iz Slovenije, ki pa to ni, saj se številke da ponarediti. Klic lahko prejmete tudi preko aplikacij, kot sta WhatsApp in Viber. Kako poteka klic? Klicatelj od vas zahteva, da odprete program, ki je del operacijskega sistema Windows, ki prikazujejo napake. S tem vas želijo prepričati, da imate računalnik okužen. Gre pa za napake, ki so standardne in ne vplivajo na delovanje računalnika. Nato vas prosijo, da odprete točno določeno spletno stran v brskalniku, preko katere boste na računalnik prenesli program, s katerim vam bodo pomagali odstraniti te okužbe. Prek tega programa pa jim omogočite popoln nadzor nad vašim računalnikom. Žrtev tovrstne prevare je lahko tudi vaš pametni telefon.

Zmaga na loteriji

Če hočeš zadeti na lotu, moraš kupiti srečko, pravi znani rek. No, v želji po denarju včasih na to pozabimo in nasedamo na elektronske pošte, ki nam razlagajo, da smo zadeli na neki loteriji (npr. na ameriški). Na videz pristno sporočilo nam razloži, da smo zadeli večjo vsoto denarja, a preden jo dobimo, moramo plačati stroške za izvedbo nakazila. Takoj ko damo pošiljatelju kakršnekoli osebne podatke ali denar, smo postali žrtev prevare.

Phishing (spletno ribarjenje)

Phishing je omrežni napad, katerega cilj je pridobitev različnih osebnih in občutljivih podatkov. V večini primerov gre za krajo uporabniških imen in gesel ter podatkov o kreditni kartici, ki se običajno začne po elektronski pošti, zadnje čase pa vse pogosteje tudi pro SMS-sporočilih ali s pomočjo telefonskih klicev. Sporočila so običajno poslana s sumljivih elektronskih naslovov, pogosto so zapisana v tujem jeziku ali v nepravilni slovenščini. Vsem je skupno to, da prejemnika nagovarjajo h kliku na povezavo v sporočilu, običajno pod krinko nekega nepredvidenega dogodka, ki zahteva hitro ukrepanje. Primer: pod pretvezo, da sporočilo pošilja banka ali hranilnica, vas obvestijo, da je vaš račun ogrožen ali zaklenjen oz. blokiran in da je zato treba klikniti na priloženo povezavo ter tam potrditi ali zavrniti transakcijo. Povezava v resnici vodi na lažno spletno stran, ki zahteva vpis uporabniškega imena, gesla in drugih osebnih podatkov. Sporočilo običajno vsebuje grafične elemente in podobo ciljane storitve, npr. mobilnih ali spletnih bank.  Seveda gre za lažne povezave in lažna sporočila, zato je takšna sporočila najboljše izbrisati in nanje ne odgovarjati. Več o tem si preberite TU. 

Izsiljevalski virusi

Izsiljevalski virus nam lahko zaklenejo računalnik ali ukradejo podatke. Najpogosteje se širijo preko elektronske pošte skriti v Word ali Excel datoteke un zip priponke, ki vsebujejo nevarne programe, ki na računalnik namestijo virus. Od nas nato zahtevajo odkupnino, a zagotovila, da vam bodo potem res poslali ključ, da računalnik odklenete, ni. Pri bolj naprednih virus boste do datotek prišli zgolj, če imate izdelane varnostne kopije. Če prejmete Excel ali Word dokument, ki zahteva vklop makrov (makri so vrsta ukazov, s katerim je mogoče avtomatizirati ponavljajoče opravilo), tega nikar ne storite, saj je to lahko usodno za vaše podatke.

Lažna spletna mesta bank

Elektronska poštna sporočila z lažnim predstavljanjem, da gre za banko, pogosto vsebujejo povezavo, ki nas usmeri na lažno spletno mesto banke, na katerem morate razkriti svoje osebne in finančne podatke. Ta spletna mesta so videti kot prava, le da pogosto uporabljajo pojavna okna, kar pa sicer ni praksa bank. Spletni goljufi pošiljajo lažna sporočila v imenu bank. Prevaranti želijo tudi z lažnimi sms sporočili od prejemnikov pridobiti varnostne elemente, s katerimi lahko nato vstopajo v elektronsko banko. Prevara se začne s pošiljanjem elektronske pošte ali sms sporočila pod pretvezo določene banke z vsebino, da je račun ogrožen, da je bil zaklenjen oz. da je treba vnesti novo sms kodo. Po kliku na priloženo povezavo se odpre lažna spletna stran z obrazcem za prijavo. S tovrstnimi prevarami se redno soočajo tudi slovenske banke, zato previdnost ni odveč.

Prevare so tudi v obliki prošnje za pomoč pri naravnih katastrofah, ko nas nekdo prosi za pomoč, saj je v nesreči izgubil vse (pogosto vsebuje povezavo na stran, ki poroča o resnični nesreči), a se često izkaže, da samo izrablja dogodek, da bi iz vas izvabil denar. Podobno kot z zmago na loteriji vas skušajo ukrasti tudi z novico, da ste zadeli luksuzno potovanje. Čeprav so piramidne sheme starejše od interneta, so se preselile tudi v digitalni svet. Sodelovanje v tovrstni shemi, ki omogoča hiter zaslužek, je kaznivo, prevarant pa od vas običajno zahteva manjši vstopni strošek. O shemi lahko preberete mnenja drugih, ki so imeli s tem same dobre izkušnje – žal gre za lažna mnenja. Tu so tudi ljubezenske prevare, ki ciljajo na osamljene duše, pa prevare z nastavljenimi tekmami in stavami na Facebooku, prevare s krediti itd.