Najhitrejši med najhitrejšimi: top 500 superračunalnikov

53. seznam 500 najzmogljivejših superračunalnikov na svetu prvič v svoji 26-letni zgodovini kaže, da je vsa elitna petstoterica po zmogljivosti na preizkusu HPL (High Performance Linpack) dosegla najmanj en petaflop. Najšibkejši med njimi je namreč dosegel 1,022 petaflopa.

Prva deseterica ostaja domala nespremenjena, saj sta se v vrh prebila zgolj dva novinca, od tega je en obstoječi superračunalnik, ki je dobil nadgradnjo. Na vrhu lestvice ostajata IBM-ova superračunalnika Summit in Sierra, katerih usluge koristita ameriška laboratorija za energijo Oak Ridge National Laboratory (ORNL) iz Tennesseeja in Lawrence Livermore National Laboratory iz Kalifornije. Oba moč črpata iz osrednjega procesorjev Power 9 in grafičnih procesorjev NVIDIA V100. Summit je dosegel nekoliko boljše rezultate kot pred pol leta, saj je zmogel rekordnih 148,6 petaflopa, medtem ko je Sierrin sistem ostal pri 94,6 petaflopa. Sledi jima kitajski Sunway TaihuLight, ki so ga razvili v Državnem raziskovalnem centru za tehnološki razvoj (NRCPC), je pa v državnem centru za superračunalnike (NSC) v Wuxi blizu Šanghaja. Vsebuje več kot 10,5 milijona procesorskih jeder SW26010.

Na četrtem mestu je superračunalnik Tianhe-2A (Milky Way-2A), pod katerega se je podpisala Kitajska nacionalna univerza za obrambno tehnologijo (NUDT), koristi pa ga Superračunalniški center v mestu Guangdžov. Hitrost 61,4 petaflopa dosega s pomočjo naveze procesorjev Inter Xeon in Matrix-2000. Sledi mu edini novi superračunalnik v deseterici, Frontera, ki je z zmogljivostjo 23,5 petaflopa ubranil peto mesto. Dellov C6420 sistem je vpregel procesorje Intel Xeon Platinum 8280. Je na teksaški univerzi v tamkajšnjem računalniškem centru.

Ne le zmogljivejši, vzporedna lestvica TOP 500, Green 500, razkriva, da so superračunalniki energetsko učinkovitejši, saj je še pred pol leta povprečna zmogljivost znašala 3,0 Gflopa/W, danes pa že poskočila na 3,2 Gflopa/W. Za najbolj učinkovit sistem se je izkazal DGX SaturnV Volta s 15,1 Gflopa/W, ki mu sledi Summit s 14,7 Gflopa/W.

Med prvo deseterico je največ ameriških superračunalnikov, sicer pa ima največ predstavnikov v elitnem klubu Kitajska, in sicer kar 219, medtem ko jih imajo Američani 116. Sledijo Japonska (29), Francija (19), Velika Britanija (18) in Nemčija (14). So pa ameriški daleč najzmogljivejši in predstavljajo kar 38,4 odstotka vseh moči elitne petstoterice. Kitajski so si odrezali 29,9-odstotni delež. Med znamkami so največ superračunalnikov na lestvici top 500 izdelali pri Lenovu (173). Za njim capljajo Inspur (71), Sugon (63), HPE (40) in Cray (39). Najmočnejši predstavnik Lenova, SuperMUC-NG, je z zmogljivostjo 19,5 petaflopa in 305,856 procesorskimi jedri na 9. mestu, uporablja pa ga superračunalniški center Leibniz. Tako kot 95,6 odstotka preostalih creme de la creme superračunalnikov je tudi ta opremljen z Intelovim procesorjem, ki dominirajo tudi v elitnih krogih. Drobtinice so pobrali IBM Power (7 superračunalnikov v top 500), AMD (3) in ARM (1). Med koprocesorji prevladuje znamka NVIDIA (122).