Kdo je lepa ''Albanka'', trenutno najbolj vplivna ženska na svetu

Ameriška inženirka Mira Murati je od preteklega maja glavna tehnološka direktorica podjetja OpenAI, pred tem pa je dekle iz San Francisca delalo tudi v podjetju Tesla, kjer se je začela zanimati za umetno inteligenco, še pred tem pa je kot pripravnica delala pri Goldman Sachsu, kjer je opravljala vlogo analitičarke.

Umetnointeligečni chatbot ChatGPT, ki se zna z nami pogovarjati in tudi šaliti, je pred meseci navdušil svet. Gre za najbolj naprednega chatbota, ki je na voljo splošni javnosti in je v prvih dveh mesecih po zagonu zbral 100 milijonov aktivnih uporabnikov, s čimer je potolkel vse rekorde – TikTok je za to potreboval devet mesecev, Instagram pa dve leti in pol. Več o klepetalniku ChatGPT si lahko preberete TU.

Čeprav ChatGPT in Dall-E (oba je razvilo podjetje OpenAI) – slednji je generativni model umetne inteligence, ki uporablja globoko učenje za ustvarjanje slik iz besedila – pobereta levji delež pozornosti, je prava zvezda zagonskega podjetja OpenAI v resnici prav Muratijeva. Slednja se je v preteklosti, kot rečeno, kalila tudi v Tesli, kjer je vodila razvoj vozila Model X, pri OpenAI pa je od leta 2018. Ta je v Silicijevi dolini povzročil razburjenje, kakršno je pred leti povzročil prihod iPhona.

Muratijeva že vrsto let vpliva na to, kako ljudje komuniciramo s sodobno tehnologijo in je nedavno posvarila, da je lahko umetna inteligenca zlorabljena, da zato potrebuje regulativo in mora biti usklajena s človeškimi vrednotami. Njeno zanimanje za umetno inteligenco sega v leto 2013, ko se je pridružila Muskovi Tesli. Tedaj je podjetje na trg poslalo zgodnjo različico avtopilota (t. i. Autopilot), programske opreme, ki je temeljila na umetni inteligenci, sodelovala pa je tudi pri razvoju umetnointeligenčnih robotov za Tesline tovarne, kar jo je pripeljalo v podjetje Leap Motion (2016), kjer je sodelovala pri razvoju sistema oplemenitene resničnosti (AR), ki bi zamenjal tipkovnico, a kmalu ugotovila, da ljudje še niso pripravljeni na VR-tehnologijo. Prišla je do zaključka, da bi moral napredek tehnologije igrati vlogo pri reševanju največjih svetovnih izzivov, kar jo je vodilo v OpenAI leta 2018, kjer je bila zadolžena za Dall-E in ChatGPT. Če Google svojo umetno inteligenco preizkuša v laboratorijih, Muratijeva rada svoje izdelke preizkuša javno. ''Do napredka lahko pride v mehurčku, a poraja se vprašanje, ali se premikamo v pravo smer? (...) Če se umetna splošna inteligenca (AGI) – ta je sposobna izvajati širok nabor nalog, se učiti, prilagajati, sprejemati odločitve, logično razmišljati ipd., op.p. – razvija samo v laboratorijih, lahko pomeni šok za ljudi in zaseje strah o zmogljivosti tehnologije, ko enkrat pride v javnost.'' Sama zato prisega na povratne informacije s strani uporabnikov in tako lažje naslavlja izzive umetne inteligence, prav tako s tem v razvoj vključi splošno javnost.

Muratijeva, kot rečeno, meni, da industrija potrebuje regulativo. ''Pri OpenAI-ju imamo zaposlene filozofe in etike. Gre za pomembna družbena vprašanja, ki ne bi smela biti prepuščena zgolj tehnologom. Tehnologija nas oblikuje, medtem ko mi oblikujemo njo. Obstaja na tone vprašanj glede družbenega vpliva umetne inteligence ter etničnih in filozofskih dilem, ki jih je treba nasloviti. Pomembno je, da so slišani različni glasovi – s strani filozofov, družboslovcev, umetnikov in drugih.'' In medtem ko se izvršni direktor podjetja OpenAI, Sam Altman, poigrava z idejo čutnega AGI-ja, Muratijeva meni, da je zavest filozofska in ne znanstvena ideja.

OpenAI sicer trenutno dela na razvoju izboljšane različice ChatGPT-ja, GPT-4, ki poleg vnešenega besedila sprejme tudi fotografije in video posnetke in ima precej boljše splošno znanje in veščine za reševanje problemov, sicer pa Altman napoveduje prihod superinteligence, ki bo med drugim sposobna pisati romane in sonete.