A uporaba umetne inteligence ni vedno zabavna. Splošna dostopnost je povzročila, da šokantno prepričljive generirane vsebine mnogi skušajo svetu predstaviti kot resničen in zaupanja vreden vir. V dobi lažnih novic in vse manj jasne resnične situacije je nujno, da znamo prepoznati s strani umetne inteligence generirane vsebine. 

Samo na ta način se lahko zaščitimo pred vprašljivimi viri in škodljivimi agendami ljudi, ki takšne lažne informacije namerno širijo. Za vas smo zato pripravili pet nasvetov, ki vam bodo pomagali enostavno identificirati s strani AI-ja ustvarjene fotografije. 

Zaupajte instinktom!

Sliši se klišejsko, pa je res. Človeški možgani so zelo dobri v avtomatskem prepoznavanju nekonsistentnosti tako v vizualnem kot vsebinskem smislu. Instinkti nam pri prepoznavanju lažnih fotografij po eni strani pomagajo, ker nas hitro opozorijo, da slika deluje vizualno čudno in vsebuje nenaravne elemente – nenavadne obraze, zmaličene roke in fizična čudaštva. Hkrati pa nas bodo možgani tudi hitro opomnili, da nekaj ni v redu, če slika popolnoma kontrira stvarem, za katere vemo, da so resnične. 

Po virtualnem svetu je krožila AI generirana fotografija Putina, ki servilno kleči pred Šijem Džinpingom – in instinkti večino takoj opozorijo, da takšno vedenje nikakor ni v skladu s tem, kar o ruskem predsedniku vemo. Na kratko – če se zdi nenavadno in čudno, je velika verjetnost, da dejansko je. Tudi če ne znate natančno opredeliti, zakaj deluje nenavadno.

Bodite pozorni na obraze!

Ljudje smo socialna bitja – milijone let smo se v glavnem razvijali v kontekstu plemen in majhnih, tesno povezanih skupnosti. To pomeni, da smo neverjetno dobri v identificiranju specifičnih delov telesa, ki so v socialnem kontekstu pomembni. Sploh dobri smo v identificiranju obrazov – cel del možganov se je razvil v ta namen. Uporabite svoje prirojene sposobnosti! 

Če obraz osebe deluje čudno in nenaravno, je s sliko zelo verjetno nekaj narobe. AI ima še vedno težave z generiranjem prepričljivih, simetričnih in naravnih oči, kar je večinoma sploh očitno v zenicah. Velikokrat so popačeni tudi zobje, gube so nekonsistentne, očala se zlivajo z obrazom ... Poleg obraza se splača osredotočiti tudi na roke. AI ima velike težave z generiranjem ustreznega števila prstov, ki so videti normalno. Če so roke čudne, je slika skoraj gotovo generirana. 

Konsistentnost na slikah

Če smo ljudje na obraze avtomatsko pozorni, bomo prej spregledali nenavadne in nekonsistentne dele generiranga okolja. Posebej bodite pozorni na odbojne površine – stekla, ogledala, bleščeči avtomobili in podobne površine na AI generiranih slikah bodo zelo pogosto vsebovali odseve, ki jih tam ne bi smelo biti. 

Pogosto bodo nenavadne in nekonsistentne tudi teksture, sploh se pogosto zgodi, da so generirane slike preveč mehke in zaobljene ter posledično vsebujejo premalo podrobnosti in ostrih kotov. Umetna inteligenca tudi ni posebej dobra v sledenju fizičnim zakonom – oblačila so pogosto zgubana in oprijeta naenkrat, gravitacija ne deluje, elementi simetričnih predmetov niso simetrični, linije se zlivajo in izginjajo ...

Uporabite online orodja

Žal dobrega orodja za identifikacijo generiranih slik ni. Še najbolj si lahko pomagate z obrnjenim Google iskanjem slik (reverse Google image search), ki vas bo vodil do ostalih spletnih mest z enako sliko. Na ta način boste hitro ugotovili, če se o avtentičnosti posnetka (že) kreše online debata. 

Obstajajo tudi orodja, specifično namenjena avtentikaciji slik, kot na primer Fake Profile Detector. Njihova težava je, da so večinoma dokaj nekonsistentna in nenatančna – milijarde investitorskega denarja se trenutno zlivajo v generiranje AI materiala, ne v detekcijo le-tega. 

Očitni znaki

Ker so umetnointeligenčne slike jasno lahko škodljive, se online generatorji pred obtožbami in tožbami skušajo čim bolj zaščititi. Večina prosto dostopnih brezplačnih generatorjev slik bo v posnetek inkorporirala majhen vodni žig, ki nakazuje, da gre za umetno sliko, podobno bo večina AI posnetkov opremljenih z ustreznimi metapodatki in opisom, ki jasno pove, da slika ni avtentična. Dobra identifikacija je tudi sam vir posnetka – če posnetka ne delijo zaupanja vredni ljudje, ki so dejansko povezani z virom informacij, dodatna pozornost nikakor ne bo odveč.