Kaj je Web 3.0?

Nekaj zgodovine

Da bi zares razumeli, kaj pomeni Web 3.0, moramo najprej poznati osnovno zgodovino svetovnega spleta. V devetdesetih letih je nastala prva različica svetovnega spleta, Web 1.0. V glavnem je šlo za spletne strani, ki so temeljile na pisni obliki informacij – dober primer je na primer Wikipedija. Ker je bila internetna povezava takrat še zelo počasna, so bile spletne strani statične in neinteraktivne, zelo omejena je bila tudi komunikacija z drugimi uporabniki spleta. 

S hitrim razvojem infrastrukture in strojne moči so postajale spletne strani vse kompleksnejše, več je bilo interaktivnih vsebin in videovsebin, cveteti je začela spletna komunikacija. Vse to so značilnosti Spleta 2.0 (Web 2.0). Prehod na novo različico spleta je arbitrarno določen okoli leta 2004, vse popularne spletne strani in storitve, od družbenih omrežij in spletnih trgovin do platform s pretočno vsebino, pa spadajo pod Web 2.0. 

Problemi Spleta 2.0

Čeprav je Web 2.0 prinesel ogromno novosti in nam na marsikaterem področju olajšal življenje, še zdaleč ni brez težav. Glavno hibo druge različice spleta predstavlja moč, ki so jo pridobila velika tehnološka podjetja. Velika večina spletnih strani in storitev, ki jih uporabljamo, je v lasti peščice tehnoloških velikanov, kot so Google, Facebook in Amazon. Težavo zgoščene moči lahko opišemo v nekaj najpomembnejših točkah. 

Prva je ranljivost večine storitev – ker je večina naše spletne aktivnosti odvisna od nekaj velikih podjetij, bi že napad na eno izmed njih predstavljal katastrofo. Če bi na primer prenehale delovati Facebookove (oziroma Metine) storitve, bi čez noč izgubili dostop do velike večine družbenih omrežij, naše informacije na vseh njegovih platformah pa bi bile ogrožene. 

Težavo predstavlja tudi to, da imajo tehnološki giganti dostop do velike količine naših osebnih podatkov, njihova zaščita pa je zelo vprašljiva. Z drugimi besedami, v zameno za brezplačno uporabo platforme družbenega omrežja sprejmemo, da bodo naši podatki prodani tretjim podjetjem.

Tretjo večjo težavo predstavlja možna cenzura – ker je oblast v rokah nekaj velikih igralcev, lahko ti vplivajo na to, katere vsebine so na spletu označene kot zaželene in katere ne, kar ogroža svobodo govora.

Katere probleme reši Web 3.0?
Na kratko: Web 3.0 obljublja, da bo rešil težave spletne zasebnosti, enakomerno porazdelil moč med vse uporabnike in omogočil resnično svobodo govora. Glavni adut Spleta 3.0 naj bi bila njegova decentraliziranost – oblast ne bo več v rokah peščice tehnoloških gigantov, ampak bo v obliki mreže P2P razpršena med vse uporabnike.

Več zasebnosti

Ker bodo Web 3.0 predstavljale mreže decentraliziranih uporabnikov, bomo imeli ti več nadzora nad našo spletno zasebnostjo. Trenutno so naši podatki na milost in nemilost izročeni tehnološkim gigantom, njihova obdelava pa je večinoma izredno netransparentna. Web 3.0 bo zato, ker bo oblast razdrobljena med uporabnike, omogočal veliko več vpogleda v to, kaj se dogaja z našimi osebnimi podatki, sami pa bomo določili tudi, kaj želimo deliti in česa ne. 

DAO-ji – kaj so?

Decentralizacija, razpršenost po vsem svetu in demokratična oblast uporabnikov se slišijo dobro – kako pa se bo to realiziralo? Večina spletnih podjetij v okviru Spleta 3.0 bo organizirana v obliki DAO-jev, tj. decentraliziranih avtonomnih organizacij. 

V nasprotju s trenutnimi spletnimi giganti, pri katerih odločitve izbira peščica vodilnih, preostali uporabniki in zaposleni pa nimajo nanje nobenega vpliva, bo v decentraliziranih avtonomnih organizacijah vsak imel možnost vplivanja na razvoj organizacije. Na odločitve DAO-jev namreč demokratično vplivajo vsi, ki imajo kriptožetone te organizacije. Tudi uporabnik, ki je kupil nekaj žetonov decentralizirane organizacije, bo lahko z glasovanjem vplival na uveljavitev predlaganih sprememb, predlagal pa bo lahko tudi svoje.

V decentralizirani različici Instagrama bi torej uporabniki sami odločili, ali bodo v aplikacijo dodali daljše formate videov in slabo kopijo TikToka; odločitev ne bi bila odvisna le od elite na vodilnih položajih. Uporabniki bi imeli tudi motivacijo za vključevanje v razvoj DAO-ja in izboljšanje organizacije, saj bi vsaka pozitivna sprememba privabila nove uporabnike, kar bi pozitivno vplivalo na vrednost kriptožetonov. 

Svoboda govora

V času, ko se neironično govori o cenzuri informacij na ravni domen, bodo Splet 3.0 in z njim povezani DAO-ji ponudili tudi dobro alternativo družbenim omrežjem in tradicionalnim spletnim stanem, na katerih je svoboda govora že precej ogrožena. Ker bodo decentralizirane spletne storitve temeljile na omrežjih P2P, ne na velikih podatkovnih centrih, bo vlada ali vplivna elita zelo težko eliminirala posamezne vsebine, kar bo omogočalo svobodo govora brez vsakršne cenzure. 

Skeptični?

Med pomisleki, ki jih izražajo skeptiki, sta ravno nekontrolirana svoboda govora in pomanjkanje regulacije objavljenih vsebin, kar lahko vodi v popularizacijo ekstremizma in neprimernih vsebin. Drugi, med njimi tudi Jack Dorsey, bivši direktor Twitterja, dvomijo o resnični decentraliziranosti nove različice svetovnega spleta. Tretji, npr. Elon Musk, verjamejo, da gre pri Spletu 3.0 le za modno muho. Kakor koli že, jasno je, da se bo moral Web 3.0 soočiti še z marsikaterim izzivom. A v svetu, kjer je moč tehnoloških gigantov vse večja, svoboda govora pa vedno bolj vprašljiva, ima nova različica spleta nedvomno svoje mesto.