Kaj je kripto rudarjenje in kako deluje?

"Blockchain" – kaj je to?

"Blockchain" si je najlažje predstavljati kot zelo dolg račun. Na njem so zapisane vse transakcije, ki so se kadarkoli zgodile v bitcoin omrežju. Zapisano je, komu pripada kateri bitcoin in čigav je bil prej. Celotna zgodovina vsakega kovanca je torej zapisana v blockchain, vse od njegovega "rojstva" naprej. Nove transakcije – vsak prenos kakršnegakoli števila bitcoinov – se vedno znova zapisujejo na ta dolg "račun". A do računa nima dostopa kar vsak; če bi ga imel, bi lahko po svoje spreminjal podatke in kradel tuje kripto žetone. Zato so tu "nodi". 

Node – pregledovalec

Vsakič, ko opravimo bitcoin transakcijo, se mora ta zapisati v blockchain. A v blockchain je ne zapišemo sami – vanj jo zapišejo "nodi". "Node" je vsak računalnik, ki je povezan v kripto omrežje in ima nameščeno programsko opremo za preverjanje transakcij. Vsako transakcijo preveri več "nodov", s čimer se prepreči, da bi se v kripto omrežju dogajale goljufije. Ti "preverjevalci" morajo za vsako transakcijo preveriti, ali je legitimna, od kod prihaja in kam gre. Vsako transakcijo preveri več "nodov", s čimer se prepreči goljufije. 

Rudar, ki preverja

A tudi ko je transakcija preverjena, se ne zapiše neposredno v blockchain. In s tem pridemo do razlike med "nodom" in kripto rudarjem. Vsak rudar je hkrati tudi preverjevalec – node. Vsak node pa ni hkrati tudi rudar. Veliko nodov je prostovoljcev, ki preverjajo legitimnost transakcij, a jih ne zapisujejo v blockchain. Zapisovanje transakcij v blockchain lahko opravijo izključno rudarji. Rudarji preverjajo transakcije – tako kot nodi. A za razliko od navadnih "nadzornikov" želijo rudarji svoj blok preverjenih transakcij tudi zapisati v blockchain. A za to, da bodo ravno njegove preverjene transakcije zapisane v blockchain, se mora rudar potruditi, saj si nov blok želijo ustvariti prav vsi aktivni rudarji. In na tej točki se začne tekma.

Rudarji tekmujejo

Zakaj si rudarji želijo zapisati nov blok preverjenih transakcij v blockchain? Zato, ker za vsak zapisan blok dobijo lepo nagrado. Tekma za zapis novega bloka poteka prek reševanja kompleksnih matematičnih nalog. Gre za naloge, ki so tako težke, da za rešitev potrebujejo nepopisno veliko računalniško moč. Rešitev rudarji iščejo kar z metodo grobe sile – kar pomeni, da poskušajo eno rešitev za drugo, dokler ne najdejo pravilne. Tekma se zaključi takoj, ko zmagovalec najde pravilno rešitev. Njegov blok preverjenih transakcij se zapiše na račun – blockchain – kjer ostanejo za vedno. V zameno za opravljeno delo rudar prejme majhno provizijo od preverjenih transakcij in nekaj svežih, novih bitcoinov. Proces imenujemo rudarjenje, ker so nagrada za zapis bloka v blockchain "sveži" bitcoini, podobno kot je nagrada za kopanje v diamantnem rudniku "svež" diamant. Za vsak blok, ki ga zapiše v blockchain, rudar danes prejme 6,25 bitcoina. Takoj, ko je en blok transakcij zapisan v blockchain, se začne tekma za zapis naslednjega.

Mikavno?

Se sliši mikavno, kot nagrada za malo dela? Saj je. A težava je, da je rudarjev toliko, da je verjetnost, da bomo prav mi uganili pravo rešitev, praktično nična. Tekmujemo s superračunalniki, ki lahko v kratkem času preizkusijo neprimerljivo večje število možnih odgovorov. Zaradi tega bo povprečen rudar z enim samim računalnikom potreboval desetletja, preden bo zapisal svoj prvi blok in dobil plačilo, do takrat pa bo račun za elektriko in vzdrževanje že zdavnaj presegel naš dobiček. Ravno zaradi tega so se pojavili "bazeni" rudarjev. Ker sami nimamo možnosti za uspeh, svojo računalniško moč združimo z drugimi manjšimi uporabniki. Velika količina združenih rudarjev ima večjo možnost za uspeh, a se nagrada za rudarjenje razdeli med vse udeležene, glede na posojeno moč. Ker je naš prispevek zanemarljiv, bo tudi plačilo za naše delo tako majhno, da si tudi z močnim računalnikom ne bomo pokrili niti stroškov za elektriko. 

Zakaj?

Glavni cilj rudarjenja je, da se moč potrjevanja v omrežju enakomerno porazdeli, s čimer se zagotovi decentralizacija in prepreči ustvarjanje monopola, ki bi lahko začel potrjevati lažne transakcije. Ker pa večja računalniška moč prej ugane rešitve na uganko, postane dodajanje novih blokov v blockchain hitrejše z večjo računalniško močjo (čeprav hkrati z močjo rudarjenja raste tudi število transakcij, zaradi česar so kripto transakcije pogosto precej počasne). 

Potratno?

Neskončno reševanje ugank, ki zahteva noro veliko računalniške moči – sliši se potratno. In tudi je. Zaradi tega številne novejše kriptovalute prisegajo na drugačen, bolj varčen način zapisovanja blokov v blockchain. To je t. i. "proof of stake", pri katerem se uporabnika, ki bo zapisal naslednji blok v "blokovno verigo", izbere na podlagi količine kovancev, ki jih ima v lasti. Čeprav tak sistem porabi neprimerljivo manj energije in je tudi hitrejši, je glavna pomanjkljivost skrb pred ustvarjanjem monopola in centralizacijo moči v rokah nekaj ljudi z veliko žetoni. Ja, rudarjenje je počasno, a hkrati je verjetnost, da se bodo zlobni rudarji združili v taki meri, da bodo prevladali v računalniški moči in začeli vnašati zlonamerne bloke, po mnenju mnogih manjša od verjetnosti, da bo elita z največ žetoni zašla na kriva pota. In verjetno tudi zato na potraten sistem rudarjenja še danes prisegata tako Bitcoin kot Ethereum.