Kaj je internet teles (IoB) in ali nas mora biti strah?

Izraz internet teles (IoB) marsikoga spomni na kiborge in umetno inteligenco, ki nadzoruje oz. upravlja naš um, in na druge scenarije znanstvenofantastičnih filmov. A IoB že dolgo ni več znanstvena fantastika, saj ga uporablja že milijarda ljudi po svetu – toliko nas namreč uporablja nosljive pametne naprave, kot sta pametna ura in športni merilec, ki sta oba del sistema IoB.

Tehnologija IoB zbira podatke o telesu in lahko s svojim delovanjem tudi vpliva na njegovo delovanje. Tehnologija je v naših življenjih že v preteklosti odigrala odločilno vlogo, a njenega vpliva na zdravje nismo nikoli čutiti bolj kot v času pandemije covida-19. Da vstopamo v dobo interneta teles, je sicer jasno že nekaj časa.

Kaj sploh je internet teles (IoB)?

Internet teles pomeni zbiranje fizičnih podatkov s pomočjo naprav, ki jih je mogoče vsaditi v telo, pogoltniti ali nositi (pametne ure ipd.). S temi zdravstvenimi podatki lahko izboljšamo svoje zdravje in počutje. Internet teles je del interneta stvari (IoT). Tako kot ta se tudi internet teles nanaša na dostop in nadzor (človeškega telesa) po internetu. Spomnimo: internet stvari (IoT, tudi medmrežje stvari) je širitev internetnega povezovanja med napravami in vsakodnevnimi predmeti (avtomobili, belo tehniko, urami, pametnimi posteljami itd.). Te naprave, ki jih lahko na daljavo nadzorujemo in opazujemo s pomočjo elektronike, internetne povezave, senzorjev in druge strojne opreme, med seboj komunicirajo in izmenjujejo podatke. Internet teles pa vključuje naprave, ki združujejo programsko, strojno in komunikacijsko sposobnost sledenja osebnim zdravstvenim podatkom, zagotavljanje zdravstvene oskrbe ter izboljšanje zdravja in počutja ali povečanje udobja.

Interakcija človeka in umetne inteligence

Vsak dan je na trgu več pametnih naprave, ki potrošniku in podjetjem obljubljajo več udobja in učinkovitosti, na področju interneta stvari pa vse več naprav, ki nadzirajo človeško telo ter zbirajo in prenašajo podatke o vitalnih funkcijah. Vse lepo in prav, a odpirajo se vprašanja o nadzoru ter pravni, regulativni in etični pomisleki in tveganja. Res pa je, da nas že danes na vsakem koraku spremljajo kamere in pametne naprave, s katerimi smo sami svoji vohuni, a IoB gre še korak dlje oz. globlje. Internet teles bo poskrbel za interakcijo med ljudmi in umetno inteligenco in sčasoma povezal telesa ljudi v omrežje ter jim sledil in jih spremljal po internetni povezavi. Ker sledi našemu telesu, je najkoristnejši v zdravstvu.

Internet teles torej ni nekaj, kar prihaja, ampak je že tu. Morda ne v obliki grafen oksida, temveč kot pametni telefoni, pametne ure, pametna oblačila, pametni termometri in drugi medicinski pripomočki, ki spremljajo stanje organov, digitalne tablete, ki ostanejo v telesu in oddajajo sliko, zaznavajo spremembe, sproščajo zdravila in o tem obveščajo zdravnika ipd. Zdi se, da bodo drugi o nas kmalu vedeli več, kot vemo sami. 

Poznamo tri vrste IoB, in sicer IoB prve generacije (fizične naprave, ki jih nosimo in ki zbirajo podatke s senzorji ipd.), IoB druge generacije (naprave v telesu, ki jih bodisi zaužijemo ali pa so vstavljene kirurško) in LoB tretje generacije (elektronske naprave so sestavni del telesa, kljub temu pa omogočajo upravljanje na daljavo). LoB prve generacije je splošno razširjen, pa tudi naslednji generaciji sta se že prijeli. Spomnimo, da je Elon Musk napovedal, da bo v ljudi že kmalu začel vgrajevati mikročipe oz. možganske vmesnike (BCIs), ki bodo namenjeni medicinski uporabi in bi hkrati beležili možgansko aktivnost ter jo spodbujali. Čip naj bi omogočal nadzor nad digitalnimi napravami z mislimi oz. možganskimi signali. Nedavno so razvili tudi pametne kontaktne leče, ki zbirajo očesne podatke in podatke iz solz.

1984

V povezavi z internetom teles se porajajo vprašanja glede varnosti, zasebnosti, zakonitosti in etičnosti. Spomnimo, da si je dal nekdanji ameriški podpredsednik Dick Cheney odstraniti brezžični defibrilator, saj se je bal, da bodo vanj vdrli hekerji in ga z elektrošokom ubili. Ker IoB zbira (občutljive) podatke o posameznikovem zdravstvenem stanju, lahko postane orožje, če pridejo podatki v napačne roke. Pojavljata se tudi vprašanji, kdo si lasti zbrane podatke in kaj se z njimi zgodi, saj lahko podjetja podatke, ki jih zbirajo, prodajo naprej. Pametni implantati bi lahko predstavljali tudi vdor v zasebnost, saj istočasno razkrivajo identiteto drugih. Kljub (tudi etičnim in kibernetskovarnostnim) pomislekom bo internet teles skoraj zagotovo postal del našega vsakdana in bomo že kmalu priča napravam, kakršne smo do zdaj videli le v znanstvenofantastičnih filmih, TV-serijah in knjigah. Strah, da bo dala tovrstna tehnologija vladam in korporacijam dodatno moč ter ustvarila potencial za orwellovsko družbo, pa ostaja in bo verjetno še dolgo ostal.