Blockchain je skovanka iz dveh angleških besed, in sicer 'block' (slo. blok) in 'chain' (slo. veriga). Temelj tehnologije so digitalni bloki, vezani v verigo (veriga blokov). Vsak blok vsebuje časovni žig, podatke (katere, je odvisno od tipa blockchaina; bitcoinovo blockchain omrežje na primer hrani podatke o transakciji, torej podatke o prejemniku/pošiljatelju, številu kovancev ...), edinstven digitalni zapis oz. prstni odtis (hash) bloka (ta identificira sam blockchain kot tudi vsebino) in hash prejšnjega bloka, ki je povezovalni del in ki ustvarja verigo blokov ter blockchain tehnologijo dela tako varno.

Hash je matematična zgoščevalna funkcija, ki ustvari edinstven identifikator, ki v enosmernem matematičnem postopku kombinira vrednost prejšnjega zapisa z vrednostjo tega zapisa. Iz tega je ustvarjena fiksno dolga binarna vrednost. Če kdo želi spremeniti podatke v tem bloku, se spremeni tudi njegov hash, blok pa posledično ni več isti. Hashi blokov in prejšnji hashi se morajo ujemati v takšnem zaporedju, kot so bili ustvarjeni. Ko nekdo ustvari nov blok, se ta pošlje vsem, ki so v omrežju. Te potrjujejo vozlišča, torej uporabnike, kjer se preverja, če je bil blok spremenjen. Če pride do soglasja med vozlišči (ta določi, ali je blok veljaven ali ne), se ta blok kot kopija doda v verigo blokov vozlišča. V tem decentraliziranem omrežju so vsi uporabniki med sabo enakovredni, pridruži pa se mu lahko vsak, s čimer dobi celostno kopijo verige blokov.

Tehnologijo blockchain marsikdo omenja v isti sapi kot bitcoine, a je ta obstajala še pred pojavom te kriptovalute, ki se je prvič pojavila leta 2009. Že leta 1991 jo je opisala skupina raziskovalcev, vendar je tedaj naletela na gluha ušesa širše javnosti. Tehnologija veriženja (podatkovnih) blokov je na priljubljenosti začela pridobivati leta 2009, ko so skrivnostni Satoshi Nakamoto in druščina predstavili njeno vrednost v beli knjigi bitcoina. Če bi morali tehnologijo strniti v eno poved, lahko rečemo, da gre za javno digitalno in decentralizirano (nihče nima nadzora nad podatki) računovodsko knjigo, ki živi v računalniškem omrežju in se je ne da spremeniti (s podatki in pogodbami ni moč manipulirati). Prvi blockchain je bil namenjen overjanju transakcij med koristniki digitalne valute bitcoin (Blockchain 1.0), a so hitro spoznali, da je zmožen še precej več od trgovanja s kriptovalutami. Leta 2014 se je pojavil Blockchain 2.0, njegov namen pa je bilo ustvarjanje aplikacij in podatkovnih baz ob pomoči pametnih pogodb (ang. smart contracts), kar je sprožilo plaz idej o različni uporabnosti.

Tehnologija blockchain se danes poleg transakcije s kripto valutami uporablja tudi za optimizacijo dobavnih verig in čezmejnih plačil, pa tudi varovanje osebnih in zdravstvenih podatkov ter sledljivost izdelkov. Koristna je v vsakem procesu, ko je treba na daljavo izvesti transakcijo, prenesti zaupne podatke ipd. ''Tehnologija blockchain omogoča ljudem in organizacijam, ki se med seboj morda ne poznajo ali si ne zaupajo, da se kolektivno dogovorijo o informacijah in jih trajno zapišejo brez avtoritete tretje osebe. Z ustvarjanjem zaupanja v podatke na načine, ki prej niso bili mogoči, lahko blockchain povzroči revolucijo v načinu izmenjave informacij in izvajanja spletnih transakcij,'' meni Evropska komisija, ki si želi, da je Evropska unija vodilna na področju tehnologije blockchain, s Slovenijo, ki velja za najbolj cvetoč center blockchaina v EU, pa je na dobri poti.