Je res kriv Zuckerberg?

Najglasnejše in najbolj utemeljene kritike Zuckerberga prihajajo ravno iz smeri njegovih korenin: Harvarda. Bill George, svetovno znan profesor s te prestižne ameriške univerze, je prepričan, da je za Facebookovo nezavidljivo situacijo v zadnjem času kriv prav Zuckerberg. Na Harvardu je Zuckerberg kot študent ustanovil podjetje, ki je hitro postalo največji socialnoomrežni gigant. Že sama zgodba o začetkih je vse prej kot čista. Mark naj bi idejo ukradel študijskim kolegom, ki so ga najeli, da bi za njih postavil Facebooku podobno spletno stran. Čeprav je Zuckerberg prek sodnih poravnav že plačal za svoje številne grehe, je George prepričan, da ga to ni izučilo: Facebook se bo potapljal, dokler bo Mark ostal na čelu svojega podjetja.

Kaj pa dela narobe?

George v svoji kritiki Zuckerberga izhaja iz svoje najnovejše knjige, v kateri opisuje pet različnih lastnosti direktorjev, ki lahko na kolena spravijo celo največje in najuspešnejše korporacije. Zuckerberga najdemo v kar treh karakteristikah od opisanih petih, res nezavidljiv rezultat. Marka George opiše kot racionalizatorja, ki za neuspeh podjetja krivi zunanje okoliščine in ne zna prevzeti odgovornosti. To je sploh očitno v zadnjem času, ko Zuckerberg za slabe poslovne rezultate krivi Applovo varovanje podatkov, namesto da bi sprejel, da ima Facebook težave z ohranjanjem relevantnosti. Zuckerberg je po Georgovem mnenju tudi samotar, kar pomeni, da ne zna sprejeti mnenj drugih, hkrati pa je pretirano željan slave, kar pomeni, da svoj status in ugled postavlja nad dobrobit podjetja.

Cenzura in filtriranje

Čeprav George tega v svojem delu ne omenja, je jasno, da Facebooku ne uspeva tudi zaradi nedavnih sprememb, ki so močno spremenile uporabniško izkušnjo. Facebook je namreč v zadnjih nekaj letih v boju proti lažnim novicam ustvaril platformo, ki v svojem odnosu do vsebin uporablja cenzuri zelo podobne prijeme. Odkar se Facebook resno ukvarja s problemom lažnih objav, ustvarjalci tožijo nad drastično nižjim dosegom njihovih objav, uporabniki pa nad tem, da je njihov vir novic vse manj pod njihovim nadzorom. Facebook bo namreč objave, ki so jih nam podobni uporabniki označili za neprimerne ali lažnive, s svojim algoritmu deprioritiziral, uporabnike pa omejil na mehurčke objav, za katere je prepričan, da nam bodo všeč (o tem govori tudi film The Social Dilemma). To Facebook in vsa partnerska socialna omrežja spreminja v platforme, kjer namesto originalnih vsebin, ki bi spodbujale kritično mišljenje, cvetijo plitke in konformne informacije brez kakršne koli dodane vrednosti. Ker to vsaj delu populacije, jasno, ni všeč, ni nič nenavadnega, da na popularnosti (tudi na račun Facebooka) pridobivajo alternativna ali decentralizirana socialna omrežja. Morda pa Facebook vseeno ni prevelik, da bi propadel.