Je Musk res poslednji branilec svobode govora?

Svoboda v aplikaciji in svoboda v državi

Res je sicer, da je Musk s svojimi reformami jasno izboljšal nekatere aspekte svobodnega izražanja in povečal transparentnost upravljanja s tem socialnim omrežjem. Z javnostjo je Musk delil mnoge prej tajne podatke o vmešavanju ameriške politike v Twitterjevo upravljanje s tokom informacij, popolnoma je spremenil algoritem in uvedel "komentarje skupnosti", ki pod jasno zavajajoče objave dodajo bolj zanesljive vire in informacije. Rezultat naj bi bil, da Twitter po novem manj prioritizira objave enega političnega tabora ter manj diskriminira glede na "všečnost" objav. In čeprav so rezultati "novega Twitterja" marsikateremu zahodnjaku všeč, se zdi, da je Twitterjevo upravljanje med razvojem najsvobodnejšega socialnega omrežja pozabilo na velik del sveta. 

Twitter: sledenje vladnim zahtevam

Morda je res, da je Twitter postal bolj transparenten in manj pristranski v kontekstu ameriške politike, nikakor pa to ne velja za preostali svet. Nasprotno: pod Muskovim vodstvom se Twitter neprimerljivo bolj ustrežljivo odziva na zahteve po cenzuri in razkritju osebnih informacij, ki jih nanj naslovijo vlade različnih držav. Iz podatkov, ki jih Twitter poroča sam, je jasno, da socialno omrežje dobiva vedno več vladnih in sodnih zahtev, na katere se tudi neprimerljivo bolj pridno odziva. Sploh neprijetno je dejstvo, da podatki preteklih šestih mesecev ne razkrivajo niti enega primera, v katerem bi se Twitter na vladno zahtevo negativno odzval. Nasprotno: od 971 zahtev, prejetih od Muskovega prevzema, se je Twitter "popolnoma" podredil kar 808, "delno" pa 154 zahtevam. 

Kaj to pomeni?

Kaj specifične vladne in sodne zahteve pomenijo, podatki ne razkrivajo. Je pa iz primerjave s starejšimi podatki jasno, da se je delež "popolne" podreditve vladni zahtevi drastično zvišal. Pred prevzemom je Twitter popolnoma sprejel približno polovico uradnih zahtev, po novem več kot 80 %. Zahteve lahko pomenijo vse od vladne zahteve po umiku za njih "nevarne" ali sporne vsebine do razkrivanja podatkov, ki bi lahko identificirale anonimnega uporabnika. Sploh "pridno" Twitter podpira cenzuro v Turčiji (skoraj 400 popolnoma potrjenih zahtev) in Indiji, kjer so med drugim na željo vlade umaknili BBCjeve posnetke, ki premierja Modija kritično prikazujejo. Od zahodnega sveta v številu zahtev po odstranitvi prednjači Nemčija, ki postaja vse občutljivejša za "nevarne", sporne in sovražne vsebine - Twitter pa njihovim zahtevam sledi, hkrati pa se hvali kot omrežje z največjo svobodo govora. 

Le stranski učinek?

Pred prevzemom je bil Twitter v veliko pogledih bolj opredeljen in manj uslužen, ko je prišlo do mednarodne politike. Omrežje je bilo pred leti na primer dlje časa nedostopno v Turčiji, ker se takratno vodstvo Twitterja ni strinjalo s turško željo po cenzuri. Jasno se je pred prevzemom Twitter boril tudi proti k cenzuri nagnjeni indijski vladi - boj, ki so ga v zadnjih mesecih očitno popolnoma odpustili. Mnogi se sprašujejo, ali ni "pridnost" le stranska posledica velike količine odpuščanja v zadnjem času - za pregled in razvrstitev vladnih zahtev naj preprosto ne bi bilo dovolj ljudi. A bolj prepričljiv se zdi argument, da Musku preprosto ni do ugovarjanja svetovnim vladam. V nedavnem intervjuju je izjavil, da "ne morejo iti prek zakona". Muskova ideja svobode govora je torej očitno omejena s tem, kar se zdi sprejemljivo lokalnim oblastem. Smo torej res dobili "najsvobodnejše" socialno omrežje?