Robot prehitel Usaina Bolta! Poglejte, česa so humanoidni roboti sposobni

Druga izvedba Svetovnih iger humanoidnih robotov se je 22. avgusta začela v Pekingu, v središču dogajanja pa je bil že prvi dan neverjeten dosežek.

Humanoidni robot Tiangong Ultra, ki ga je razvilo Pekinško inovacijsko središče za humanoidne robote, je 100 metrov pretekel v 9,39 sekunde. S tem je presegel svetovni rekord, ki ga je Usain Bolt postavil leta 2009 in znaša 9,58 sekunde.

Toda zanimivost je še večja. Za Tiangongom Ultra je zaostal tudi robot Lightning podjetja Honor, ki je razdaljo pretekel v 9,47 sekunde. Oba sta bila torej hitrejša od najhitrejšega človeka v zgodovini teka na 100 metrov.

Tiangong Ultra je bil lani na isti razdalji precej počasnejši. Njegov takratni rezultat je znašal 21,50 sekunde. V samo enem letu se je čas torej zmanjšal za več kot polovico, kar dobro pokaže, kako hitro se razvijajo sistemi za gibanje humanoidnih robotov.

Tek na 100 metrov je najbolj odmeven dosežek, vendar igre niso zasnovane kot običajno atletsko tekmovanje. Organizatorji želijo preveriti, kaj humanoidni roboti dejansko zmorejo v različnih okoliščinah.

Po podatkih organizatorjev tekmovanje letos vključuje 51 disciplin, v Pekingu pa se je zbralo 666 ekip iz 16 držav in več kot 2.000 robotov. Podatke o obsegu tekmovanja je objavila tudi organizacija RoboCup, ki igre opisuje kot mednarodno športno-tehnološko tekmovanje, v katerem so humanoidni roboti glavni tekmovalci.

Roboti se tako merijo v sprintu, skoku v višino, nogometu, boksu, namiznem tenisu in drugih disciplinah. Nekatere naloge so namenoma postavljene tako, da zahtevajo precej več kot samo hitro premikanje nog.

Posebej zanimiv je nogomet, saj mora robot pri njem zaznati položaj žoge, drugih igralcev in prostora ter se na dogajanje ustrezno odzvati. Pri tem ni dovolj, da zna samo hoditi ali brcati.

Na igrah so prikazane tudi borilne discipline. Humanoidni roboti se med drugim merijo v boksu oziroma borilnih športih, kjer morajo ohranjati ravnotežje, premikati telo in se odzivati na nasprotnikove poteze.

Namizni tenis predstavlja podobno zahteven preizkus. Robot mora v zelo kratkem času zaznati premikanje žogice, oceniti njeno smer in prilagoditi gibanje roke. Prav takšne naloge so pomembne za prihodnji razvoj robotov, saj zahtevajo kombinacijo vida, umetne inteligence, nadzora gibanja in natančnega mehanskega izvajanja.

Pravi pomen letošnjih iger pa se skriva zunaj športnih aren. Po poročanju španskega časnika El País je približno 40 odstotkov od 51 letošnjih disciplin zasnovanih tako, da zahtevajo popolnoma samostojno delovanje robotov, 21 disciplin pa posnema naloge iz resničnega življenja.

To je pomembna sprememba v primerjavi s prejšnjo izvedbo. Robota namreč ni posebej težko naučiti, da v nadzorovanem okolju ponavlja vnaprej določeno gibanje. Veliko težji problem je, ko mora sam razumeti nepredvidljivo okolje in se odločiti, kaj storiti.

Prav zato organizatorji preverjajo tudi sposobnosti, ki so bližje vsakdanjemu delu. Humanoidni robot mora v takšnih preizkusih zaznati predmete, jih pravilno prijeti, premakniti in izvesti zaporedje različnih nalog.

To je del razvoja, ki je za industrijo veliko pomembnejši od samega rekorda na 100 metrov.

Posnetki s tekmovanja razkrivajo tudi drugo plat zgodbe. Čeprav lahko najnaprednejši humanoidni roboti že tečejo hitreje od človeškega svetovnega rekorda, imajo še vedno težave z nadzorom gibanja.

Reuters je opozoril, da so nekateri roboti po prečkanju ciljne črte težko zavirali in končali v zaščitnih ovirah. Hitrost je torej že izjemna, nadzor nad to hitrostjo pa še zdaleč ni popoln.

Prav to je eden ključnih izzivov humanoidne robotike. Človek pri teku ne razmišlja zavestno o vsakem premiku stopala, položaju kolena ali nagibu telesa. Možgani, živčevje in mišice vse to usklajujejo skoraj samodejno. Pri robotu mora podobno usklajevanje zagotoviti kombinacija senzorjev, programske opreme, umetne inteligence in motorjev.

Dogajanje v Pekingu zato ni zgolj nenavadna različica olimpijskih iger. Kitajska želi s podobnimi tekmovanji pokazati, da se humanoidna robotika premika od predstavitvenih posnetkov in laboratorijskih poskusov proti uporabi v resničnem svetu.

Associated Press je ob letošnjih dogodkih izpostavil prav ta premik: kitajska industrija robotike vse bolj poudarja praktično uporabnost humanoidnih strojev, ne le njihove sposobnosti izvajanja atraktivnih gibov.

Če bo razvoj nadaljeval s podobno hitrostjo, bodo vprašanja v prihodnosti drugačna. Ne bo več tako zanimivo, ali robot zna teči 100 metrov hitreje od človeka, ampak ali zna po koncu teka sam pospraviti opremo, razumeti navodilo, pobrati predmet, ga odnesti na pravo mesto in pri tem ne prevrniti ničesar.

Viri: Reuters, RoboCup, El País, Associated Press