Moskisvet.com
Google

Tehnologija

Začetki Googla: kako sta dva tehnološka navdušenca za vedno spremenila način, na katerega raziskujemo in se povezujemo

Oskar Sokolov
21. 11. 2023 05.00
0

Konec letošnjega septembra je Google praznoval 25. rojstni dan. Kot eno glavnih in najbolj vplivnih svetovnih podjetij je Google postal del našega vsakdana; pa ne le kar se tiče jasne superiornosti in popularnosti njihovega iskalnika.

Moškisvet.com e-novice

Si že prijavljen na vse naše e-novice?

Ne, v 25 letih je postal tudi vodilni brezplačni e-mail odjemalec, najboljši brezplačni GPS-navigator, oglaševalski velikan in mojster digitalnega preživljanja prostega časa (pa še s tem smo omenili le začetek najpopularnejših Googlovih storitev!). Kako pa je ta tehnološki velikan začel svojo pot in zakaj mu je ime Google?

Vse, česar niste vedeli o črnem petku, prazniku nakupov
Preberi še
Vse, česar niste vedeli o črnem petku, prazniku nakupov

Začetki v 90. letih

Zgodba se je začela sredi 90. let, natančneje leta 1996, ko sta se na standfordski univerzi srečala Larry Page in Sergey Brin – dva genialna računalniška navdušenca. Larry je študiral računalništvo in se ukvarjal z raziskovalnim projektom, povezanim s svetovnim spletom, ko je srečal Sergeya Brina, sicer genialnega matematika. Na svetovnem spletu je takrat vladal kaos – množica strani brez jasnega indeksiranja in učinkovitega načina iskanja med njimi. Tako Page kot Brin sta v neorganiziranosti hitro razvijajočega se interneta videla veliko priložnost.

Računalnik skozi čas
Preberi še
Računalnik skozi čas
Google je že davnaj prerastel svoje začetne okvire.
Google je že davnaj prerastel svoje začetne okvire. FOTO: Adobe Stock

Kako organizirati neomejeno količino informacij?

Kako osmisliti nepopisno količino spletnih strani, ki se živo spreminja in raste, je postal skupni cilj ambiciozne standfordske dvojice. Z združevanjem znanja, ki sta ga imela, sta se domislila revolucionarnega koncepta. Nepopisno količino spletnih strani je bilo treba nekako urediti in iz množice izluščiti tiste, ki jih ljudje zares iščejo. Namesto indeksiranja, abecednega veriženja in specifičnih ključnih besed sta se Larry in Sergey osredotočila na povezanost spletnih strani. Stran, katere povezava se večkrat pojavi na drugih spletnih straneh, je v večini primerov bolj relevantna za uporabnike. Svoj prvi spletni iskalnik sta fanta poimenovala BackRub, saj je analiziral t. i. backlinke, ki so med seboj povezovali spletne strani.

Ste tudi vi dobili to sporočilo na Facebooku ali Instagramu? Kaj pomeni?
Preberi še
Ste tudi vi dobili to sporočilo na Facebooku ali Instagramu? Kaj pomeni?

Ne vedno kot po maslu

Sam koncept je bil genialen in jasno superioren v primerjavi z obstoječimi spletnimi brskalniki. To pa ne pomeni, da Page in Brin na začetku nista naletela na množico ovir; od pomanjkanja računalniške moči, ki bi lahko opravljala analizo, do tehničnih zagat, ki so večkrat ustavile delovanje njunega iskalnika. Prva različica njunega brskalnika je sesula standfordsko omrežje, velikanska poraba interneta pa je jezila univerzitetno administracijo. Kljub temu sta nadobudna izumitelja nadaljevala svoj razvoj, sluteč, da ima njun iskalnik revolucionaren potencial.

Sergey Brin in Larry Page
Sergey Brin in Larry Page FOTO: AP

Od kod pa Google?

Kmalu sta Page in Brin ugotovila, da ime BackRub – čeprav je bilo simpatično in pomenljivo – ni dovolj dobro, če želita res revolucionarizirati internet. Backlinke in povezanost spletnih strani pač razumejo samo računalniški nerdi. Novo ime je bilo Google, rahlo popačena beseda googol, ki v matematiki pomeni enko, ki ji sledi sto ničel. Tudi če je ozadje imena ravno tako tehnično kot BackRub, se je izbrano ime izkazalo za zmagovalno. Malo zaradi same zanimivosti besede, malo pa zato, ker je enka, ki ji sledi tisoč ničel, kazala na ambicioznost ustanoviteljev, da bi organizirala neskončno količino internetnega znanja. 

Od domene do investitorjev

Domena google.com je bila registrirana septembra 1997, 27. septembra naslednjega leta – 25 let od letošnjega septembra – pa je na splet prišla prva beta različica novega spletnega iskalnika. Algoritem v ozadju je z relevantnostjo prikazanih rezultatov svetu pokazal prej nikoli videne sposobnosti spletnega iskalnika. Dober izdelek se sam hvali – kar se je izkazalo tudi v njunem primeru. 

Biometrična avtentifikacija: etično neoporečna?
Preberi še
Biometrična avtentifikacija: etično neoporečna?

Iz nišnega univerzitetnega projekta sta se Brin in page preselila v svojo prvo pisarno v Kalifornijo, zaposlila pa sta tudi prvega zaposlenega, kolega s Standfordske univerze. Kmalu je sledila prva investicija – 100.000 dolarjev sta dobila od soustanovitelja podjetja Sun Microsystems, ki ga je prepričala demonstracija Googlovih sposobnosti. 

Selitev in eksplozivna rast

Malo pred prelomom tisočletja se je Googlova pisarna preselila v Mountain View v Kaliforniji, kjer je še danes uprava podjetja. Od preloma tisočletja naprej je bila rast astronomska, zmagovalni produkti pa so se na videz kar vrstili. Brin in Larry sta svetu na primer prvič predstavila iskanje slik in novic ter strojne prevode besedila.

Jackpoti prevzemov

S strateškimi prevzemi perspektivnih platform je Google večkrat zadel jackpot tako v finančnem kot v tehnološkem smislu. Prevzemi YouTuba, Androida, navigacije Waze, fitnes sledilca Fitbit in rešitev za pametni dom Nest so se Googlu neverjetno izplačali. Mnoge uspešnice pa so od samega začetka zrasle v njihovih pisarnah: pošta Gmail, Google zemljevidi, Google Drive, Google Photos, Google Assistant, iskalnik Chrome, telefon Pixel, pametni pomočnik Google Home ... Zdi se, da je bil Google vedno prvi na pravem mestu, od začetka spletnega oglaševanja in prevzema vodilne pretočne platforme do soustvarjanja oblačnega prostora in kasnejšega investiranja v umetno inteligenco. 

Top 5 tehnoloških mitov (in zakaj ne držijo)
Preberi še
Top 5 tehnoloških mitov (in zakaj ne držijo)

Danes Google na dan procesira skoraj devet milijard iskanj v več kot 130 jezikih, zaposluje pa več kot 135 tisoč zaposlenih v več kot 50 različnih državah. Vpliv na družbo in splet nasploh je neoporečen; brez Googla bi naše digitalno življenje bržčas bilo videti precej drugače. To ne pomeni, da se Google nikoli ni nasamaril – nešteti projekti so neslavno propadli, od poskusa socialnega omrežja Google plus do neuspešne storitve oblačnega igričarstva Stadia. Spletna stran Killed by Google (ubito s strani Googla) na rahlo ciničen način prikazuje stotine neuspešnih projektov, ki jih je Google ukinil. A zdrsi ne spodkopavajo skupnega uspeha tega tehnološkega velikana. Zgodba o ambiciji, profesionalnosti in inovativnosti služi kot navdih za marsikaterega nadobudnega tehnološkega inovatorja. Hkrati enostavna in zabavna persona podjetja, ki jo Google oddaja, pošilja sveže sporočilo, da pot do uspeha ni le trdo garanje v srajcah v pisarni, obdani z mahagonijevim lesom; nasprotno, s svojim svežim, sproščenim pristopom k delu so začeli trend bolj človeškega, delavcu bolj prijaznega delovnega okolja, ki si ga danes želi poustvariti marsikatero tehnološko podjetje. 

Od internetnega pionirja do propadlega velikana
Preberi še
Od internetnega pionirja do propadlega velikana

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.


ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 325