Čudo arhitekture: stolpnice ne rastejo več samo v višino, temveč ...

Na jugozahodu Kitajske v velemestu Chungking (Chongqing) četa šest tisočih gradbenih delavcev pospešeno gradi novo stanovanjsko naselje na veliki in kompleksni lokaciji s pogledom na reki Jangce in Jialing. Na obalah teh dveh rek raste osem luksuznih nebotičnikov, dva sta visoka 350 metrov, šest pa jih bo ob koncu v višino merilo sto metrov manj. Projekt Raffles City Chongqing vodi arhitekt Moshe Safdie, ki bo v tem delu mesta ustvaril novih 134 tisoč kvadratnih metrov stanovanjskih prostorov, trgovin, pisarn, zabaviščnih objektov, transportnih možnosti pa tudi velik park.

V 42. nadstropju bodo stolpnice povezali med seboj

Svetovno slavo mu bo prav gotovo prinesel tudi tako imenovani 'horizontalni nebotičnik', ki bo v dolžino meril kar 300 metrov. Razprostiral se bo skozi štiri glavne stolpe na višini 42. nadstopja. Glede na to, da se bo celoten stanovanjski kompleks nahajal na potresno precej aktivnem območju, bo ta vodoravni nebotičnik dobesedno plaval na vrhu štirih stolpnic ter s tem krepil stabilnost. In ker nobena nova gradnja na Kitajskem ni popolna, če ob tem ne pade kakšen svetovni rekord, se tudi ta spektakularni nebotičnik lahko pohvali s svojevrstnim dosežkom: gre namreč za gradnjo z najvišjim zračnim mostom, ki povezuje stolpnice. Tako se sedaj delavci, v bodoče pa novi ponosni stanovalci, lahko premikajo med stolpnicami, ne da bi se pri tem dotaknili tal.

"Ta kompleks bo postal srce mesta. Na področjih, kot je ta, na tleh enostavno ni več prostora za velike javne parke, zato smo ga morali pač ustvariti zgoraj, skorajda že v nebesih," je dejal Safdie, ki je projekt označil za najbolj zahtevnega v svoji dosedanji karieri. V mestu sicer resnično ni več niti kančka prostora. Ulice so prenatrpane s tržnicami, trgovci, ki prodajajo blago na vsakem koraku, stojnicami s hrano in podobnim. Kot pravi arhitekt, je novi trend gradnje zato nujno potreben, saj bo nadomestil dosedanje tradicionalne pristope in ljudem omogočil kvalitetno življenje v mestih.

"Prihajajo časi, ko bo načrtovanje postalo vse bolj tridimenzionalno. Namesto, da bi na prostor gledali skozi dve dimenziji kot doslej, bo gradnja zahtevala povezovanje ene stavbe z drugo, najprej na tleh, nato še v zraku," je poudaril.

Zračni mostovi se širijo po vsem svetu

V zračnem mostu bo javni observatorij, klub, hotelski salon in več restavracij, imel pa bo tudi odprte dele, terase in razgledne točke. Safdie in njegova ekipa so s podobnimi mostovi že poskušali povezati stolpnice v projektih Sky Habitat in Marina Bay Sands v Singapurju. Zračni mostovi sami po sebi sicer niso novost. Minneapolis je dom najobsežnejšega sistema zračnih mostov, v azijskih mestih, kot sta Hongkong in Nakoka, pa ti zračni prostori povezujejo zgradbe ter predstavljajo prehode za železniške postaje. Običajno so le nekaj metrov nad tlemi, vendar bo vse hitrejša rast mest zahtevala tudi vse višje gradnje.

V Pekingu je tako povezan kompleks stolpnic z vrsto zračnih mostov med 12. in 18. nadstopjem. Projekt Pinnacke@Duxton v Singapurju je velik stanovanjski projekt s sedmimi bloki, ki se dvigajo do višine 51. nadstropja in so med seboj povezani z zračnimi mostovi, medtem ko ima stolpnica Velo v Seulu dva stolpa, ki sta povezana z mostom v 30. nadstopju. "Menim, da gremo v smeri razvoja, ko se bo tudi ulica lahko dvignila na raven 25. nadstropja. To nam odpira vrsto možnosti, ki so mnogo večje od tega, kar nam lahko ponudi gradbena parcela," je dodal arhitekt Safdie.

Tudi vodoravna dvigala?

Če je zračno povezovanje prihodnost, mu bo slej kot prej sledila tudi tehnologija. Preteklo leto je tako nemška družba ThyssenKrupp predstavila nov horizontalno-vertikalni sistem dvigala. Omogoča več dvigal na enem delu, odpravlja omejitve glede višine in z vodoravnim dvigalom omogoča prevoz iz ene zgradbe v drugo. To pomeni, da bi bile zgradbe kmalu lahko zgrajene še višje in bi bilo mogoče še višje prestopati iz ene v drugo stolpnico, s tem pa bi ustvarili povezano omrežje, ki bi se lahko postopoma razširila po vsem mestu. "To nam omogoča, da začnemo na stavbo gledati na drugačen način. Sedaj nam pri dizajniranju ni več treba razmišljati o tem, da moramo dvigalo postaviti v sredino zgradbe, postavimo ga lahko, kamor ga pač želimo. Horizontalno gibanje zagotavlja niz svobode," je povedal Michael Cesarz, vodja projekta Multi pri družbi ThyssenKrupp.

Bo nov trend življenja v zraku ustvaril dve socialno ali fizično ločeni mesti? Matthew Clifford, vodja energetskih in trajnostnih sistemov v JLL Asia Pacific, meni, da gre za pozitiven premik, ki bi lahko preprečil negativne vplive onesnaževanja. A ob tem opozarja. "Treba je pazljivo razmisliti o tem, kako bodo ljudje uporabljali te stavbe. Ti zračni mostovi bi bili pravzaprav lahko polni razkošnih restavracij in trgovin. Tveganje je, da bi taki razkošni prostori lahko bili pomembni samo za majhno število ljudi," je poudaril.

Kaj bo namenjeno javnosti in kaj 'izbrancem'?

V spektakularnih nebotičnikih ob rekah Jangce in Jialing bo večina zračnih mostov odprta za javnost. Projekt vključuje tudi javne parke, ki naj bi obkrožali stolpnice, ter neposredno povezavo z metrojem in avtobusno postajo. Arhitekt Safdie meni, da odpiranje takšnih nebotičnikov javnosti dejansko daje občutek koncepta ekskluzivnosti. "Želja je imeti nekaj odprtih nadstropij blizu tal, zgornja nadstropja pa rezervirati za luksuzne potrebe. Ne moremo mimo kulture in zahtev na tržišču, da bodo zgornji deli luskuzni," je poudaril. V mestu, dodaja, so ljudje vključeni na različnih ravneh, in da bi na nek način demokratizirali stavbo, so na njen vrh postavili nekaj čisto javnega, kar bo privabilo ljudi. Za kaj točno bo šlo, pa Safdie še ni želel izdati.