Vse več deklet se zaljublja v ChatGPT

Ne, ne govorimo o poceni epizodi Black Mirrorja ali zgrešeni hollywoodski romantični komediji. Ljudje so se začeli resnično zaljubljati v UI. Skupnost na Redditu "Moj fant je umetna inteligenca" (My Boyfriend is AI) ima preko 40.000 članic. Smo zahvaljujoč tehnologiji izgubili toliko socialnih veščin, da se znamo in upamo pogovarjati le še z roboti? Ali pa so roboti pač boljši od nas, ker nimajo klasičnih človeških napak?

Fantje pogosto aktivno iščejo romantične in intimne odnose z umetno inteligenco. Chatboti, namenjeni opolzkemu dopisovanju z virtualnimi osebami, so primarno namenjeni moški populaciji. Ženske po drugi strani skoraj nikoli aktivno ne iščejo ljubezenskega partnerja v umetni inteligenci. Postopek pri njih je v resnici podoben kot v resničnem življenju, poroča ameriški Fortune. Umetna inteligenca je najprej sodelavec, pomočnik pri domačih nalogah ali zoprnih službenih e-mailih. Počasi se spremeni v prijatelja. GPT-ja začnemo spraševati za nasvete in mnenja v svojem osebnem življenju, pripravi nam jedilnik in načrt za bolj produktivno uporabo časa. Ker se je v vsem tem izkazal in nikoli ni izdal našega zaupanja, postane zaupnik. Nenadoma ve vse o naših preteklih zvezah in najbolj intimnih negotovostih. V celotnem procesu ostane prijazen, ustrežljiv in vedno pripravljen poslušati. Ne teži, ne obsoja, narejen je za to, da se po pogovoru večinoma res počutimo bolje. Naslednji logični korak je partnerstvo; intimno zbliževanje, čustvena naklonjenost, ja, tudi vroča sporočila (čeprav naj ne bi bila v ospredju).

Ker je to, da rečeš, da dejtaš ChatGPT, pač malo nerodno, si jezikovni modeli v sodelovanju z uporabnikom večinoma nadenejo različne osebnosti. Ameriški Fortune poroča o različnih primerih, ko so uporabniki umetno inteligenco razvili v celotne kompleksne osebe z lastnimi osebnostnimi lastnostmi. Takšne "osebe" uporabnice pogosto spoznajo v obdobju osebnih stisk; po operaciji iščejo podporo in najdejo AI-Mateja, pri pisanju doktorata se zatakne in na pomoč priskoči AI-Aljaž ...

V tekmi za osamljena srca prednjači ChatGPT. Čeprav za razliko od drugih, bolj specializiranih AI-jev, ni namenjen oponašanju medosebnih odnosov, je zaradi splošne priljubljenosti tudi romantična priljubljenost v resnici pričakovana. Kot smo že napisali, dekleta sploh ne iščejo aktivno AI-romanc, ampak UI-persone v resnici "spoznajo" v procesu osebnostnega razkrivanja spletnemu robotu. To, da obstaja čustvena opora, ki je vedno na voljo in vedno prisluhne, samo po sebi seveda ni slabo. Mnogi uporabniki poročajo, da so zaradi jezikovnih modelov manj osamljeni, nekateri celo prisegajo, da jim je umetna inteligenca rešila življenje. Sam chatbot te lahko spomni, da piješ vodo, ješ zdravo in migaš. Z njim lahko vadiš socialne veščine. Kot dober partner ti lahko pomaga, da svoje življenje spraviš v red.

Ena glavnih pasti navezanosti na robote, na katero opozarjajo tudi poznavalci človeških odnosov, je, da je umetna inteligenca pač še vedno "lažna". Na drugi strani se ne skriva človek, ampak jezikovni model, ki predvideva odgovore, ki bodo uporabniku všeč. Ljudje smo genetsko in evolucijsko narejeni tako, da želimo biti povezani, imeti občutek, da pripadamo in da nas ima nekdo rad. Res je, da je bolje, da je ta potreba zadovoljena s strani umetne inteligence, kot da sploh ni. A tekstovna sporočila so še vedno le besedilo. Če se začnemo preveč zanašati nanje, lahko zanemarimo resnične odnose. Začnemo zavračati povabila na kave in rojstnodnevne zabave, potem pa nenadoma nimamo več nikogar, ki bi nam pomagal pri selitvi. GPT nas bo spodbujal, ne bo pa res fizično tam, ko ga bomo potrebovali.

Dodaten izziv je, da se k umetni inteligenci po podporo, pomoč in intimo pogosto zatekajo mladi. Pretirana interakcija z "robotom" jim lahko pomaga ustvariti popolnoma zgrešeno predstavo o resničnih odnosih. Če se izogibamo vsem težkim resničnim pogovorom in se navadimo na GPT-ja, ki je vedno dobre volje in nam da vedno prav, bo resničen odnos s prepiri, čustvenim nihanjem in nekompatibilnostmi za mnoge postal misija nemogoče. Če je tvoj prvi fant (ali punca) umetna inteligenca, si hitro ustvariš precej omejen pogled na kompleksen svet odnosov.

Dodaten izziv za tiste, navezane na jezikovne modele, je še nepredvidljivost njihovega obstanka. GPT-4 je bil na primer narejen tako, da je dajal odgovore, ki so pogosteje sprožili čustven odziv. GPT-5 je bolj utilitaren. Tisti, ki so pri OpenAI-ju ustvarili svojega partnerja, se po spremembi pritožujejo nad tem, da odgovori pač niso isti. Podjetja stare modele nekaj časa še ohranjajo pri življenju, na neki točki pa jih preprosto ugasnejo, saj so jih nadomestili novejši. In tudi če so novejši objektivno boljši in bolj natančni, pogosto izgubijo neko specifiko, na katero smo se navadili in v primeru virtualnih partnerstev celo navezali. Najprej so korporacije ugrabile naš fokus, zdaj pa je videti, da jim vse bolj diši tudi naše intimno življenje. Če je nekdo zaljubljen v model, bo verjetno do konca plačeval naročnino. Je res smiselno, da tako veliko odgovornost zaupamo podjetjem, ki so se v preteklosti že zagovarjala zaradi etično vprašljivih odločitev? No, če je AI naš edini vir čustvene podpore, je morda čas, da se z nekom pogovorimo. Z nekom, ki ima človeški pulz.