Čez 50 let bo število mrtvih na Facebooku preseglo število živih

Facebook se hitro spreminja v velikansko grobnico. Svojo trditev je OII osnoval na številu uporabnikov iz leta 2018 in predvidel, da bo vsaj 1,4 milijarde teh uporabnikov do leta 2100 mrtvih. Po tem scenariju bo število umrlih preseglo število živih že leta 2070! Če bo število uporabnikov naraščalo s trenutni tempom, bo število mrtvih do konca stoletja doseglo številko 4,9 milijarde!

S tem se porajata pomembno varnostno in zgodovinsko vprašanje ter vprašanje zasebnosti. Kako naj se z arhivom pokojnika upravlja, da bo to v korist tako družine pokojnega kot bodočim zgodovinarjem, ki bi s temi podatki dobili boljši vpogled in posledično boljše razumevanje preteklosti. Nikoli do sedaj v zgodovini namreč še ni bilo tako obsežnega arhiva o človeškem obnašanju in kulturah, zbranega na enem mestu. Ključno je torej, da ne pride v roke posameznikov ali profitno naravnanih organizacij, saj lahko z njimi pomembno vplivamo na dojemanje preteklosti. Raziskovalci z inštituta zato apelirajo na Facebook in podobna družbena omrežja, da povabijo zgodovinarje, arhivarje, arheologe in etike, da aktivno sodelujejo pri kuriranju gore podatkov, ki ostanejo za nami, ko umremo. Kajti medtem, ko se ljudje spremenimo v prah, se to z našimi podatki ne zgodi.

Kako na Facebooku določimo skrbnika našega računa za čas po smrti in kako prepoznamo, da gre za račun pokojne osebe?

Mnogi profili pokojnikov so označeni z besedo Remembering (V spomin) izpisano ob imenu, prav tako se na vrhu ob obisku profila odpre okence, ki nas opozori, da je oseba umrla. Facebook lahko račun pokojnega v spominskega spremeni šele (to opcijo nastavimo v razdelku Memorialized Accounts), ko izve za našo smrt, kar pomeni, da mora pristojnim nekdo predložiti dokazilo o smrti lastnika računa. Tak račun je viden v enakem obsegu kot prej, prijatelji lahko na zidu puščajo svoje misli, zato pa se ne pojavlja v rojstnodnevnih opomnikih. Odstranitev računa lahko zahtevajo le bližnji svojci, vendar zgolj ob predložitvi mrliškega lista in drugih osebnih dokumentov.

Če določimo skrbnika računa še v času življenja, lahko ta po smrti z njim upravlja, toda v omejenem obsegu. Lahko sprejema prijatelje (ne pa dodaja nove), menja profilno in naslovno sliko, piše po zidu, ne more pa se v račun prijaviti. Zato pa je omogočen prenos podatkov, ne pa tudi zasebnih sporočil.