iPhone
Mnogi tehnološki dogodki – kot npr. Facebookova predstavitev "feeda" ali nakup pravic za Netflixovo lastno produkcijo – so se zdeli na prvi pogled nepomembni, šele več let kasneje pa se je izkazalo, da so popolnoma spremenili pot tehnološkega razvoja. Predstavitev prvega iPhona leta 2007 ne sodi v to kategorijo – takoj, ko je Jobs na odru prvič pokazal prvi Applov telefon, je bilo jasno, da gre za več kot le preprosto komunikacijsko napravo. Milijonska prodaja in kultni sledilci, ki so kupili za tiste čase pregrešno drag telefon, so to le še potrdili. Pametni telefoni z zaslonom na dotik, ki jih je napovedal prvi iPhone, so postali najbolj razširjena tehnološka naprava. Brez njih se bržčas ne bi zgodila revolucija socialnih omrežij, eksponenten razvoj mobilnih aplikacij in obsedenost z digitalnim dokumentiranjem našega življenja.
Neomejen internet
Do leta 1996 je bil internet draga poslastica. Za eno samo uro spletne povezanosti, ki ti je omogočala komunikacijo in dala dostop do množice podatkov, si moral odšteti znaten znesek. Če bi internet ostal časovno omejen, se nikoli ne bi zgodila revolucija v splet povezanih pametnih naprav, ki je tako zelo zaznamovala začetek 21. stoletja. Ko je ameriški AT&T leta 1996 predstavil prvi paket, ki je omogočal neomejeno povezanost v splet, se je sprožil domino efekt, ki je v kratkem vse svetovne operaterje prisilil, da so začeli internet ponujati neodvisno od časa povezanosti. Stalna povezanost s svetom, ki jo danes jemljemo kot tako samoumevno, je povzročila neverjetno pospešitev v razvoju spletnega okolja. Hvala, AT&T.
Google začne revolucijo spletnih oglasov
Googlov spletni brskalnik je bil od nekdaj boljši od konkurence. A čeprav je ponujal najboljši način za organizacijo poplave spletnih strani, zelo dolgo časa ni bil profitabilen. Milijardno vrednost je podjetje pridobilo, ko se je začelo ukvarjati z oglaševanjem. Pay-per-click oglasi, ki zaračunajo glede na promet, ki ga ustvarijo, niso bili Googlova ideja. Še več – podjetje goto.com, ki se je prvo začelo ukvarjati s te vrste oglaševanjem, je kljub revolucionarni ideji neslavno propadlo. A tako kot Apple s tujimi inovacijami že desetletja služi milijarde, se mora tudi Google za svoj uspeh zahvaliti genialnosti drugih. Tujo idejo so pri Googlu na prelomu tisočletja spolirali in prilagodili do te mere, da je oglaševanje postalo njihov glavni vir dohodka, ki jih še danes postavlja na lestvico najvrednejših podjetij. Brez pay-per-click oglaševanja zelo verjetno danes ne bi imeli Googla in tisočih drugih podjetij, ki živijo od digitalnega trženja.
Facebook predstavi feed (2006)
Facebook je bil že v osnovni revolucionarna ideja, a brez predstavitve "news feeda" leta 2006 skoraj gotovo ne bi postal tako vpliven, kot je danes. Osnovna ideja, da se nove objave prijateljev strne na enem kupu, je prinesla razvoj algoritmov, ki danes popolnoma krojijo našo izpostavljenost informacijam.
Netflix kupi pravice za House of Cards
Netflix je bil v osnovi podjetje, ki je ponujalo izposojo DVD-jev na dom. Ko so se spremenili v pretočno podjetje, so začeli odkupovati pravice tujih produkcijskih hiš, ki so proti plačilu dovolile, da so prek spleta pretakali njihove šove in filme. Ko je Netflix pred približno desetimi leti kupil pravice za produkcijo lastnega šova, se to na prvi pogled ni zdelo nič posebnega. Pa je bilo. In-house produkcija je Netflixu odprla pot do veliko večjih zaslužkov, ki so jih prelevili v podjetje za ustvarjanje lastnih vsebin. Veliki dobički so začeli mamiti konkurenčne produkcijske hiše, ki so tudi same želele služiti brez posrednikov. To je odprlo vrata HBO GO, Disney +, Apple TV + in številnim drugim. Na videz majhna odločitev je torej začela revolucijo pretočnih vsebin, ki so danes za mnoge glavni vir digitalne zabave.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV