Ta navada vam lahko vsak mesec tiho odžira precej denarja

9,99 evra za eno storitev, 7,99 evra za drugo, nekaj evrov za aplikacijo, članarina, ki je skoraj ne uporabljate, dodatni prostor v oblaku in še kakšna naročnina, na katero ste že zdavnaj pozabili. Posamezno se zdijo takšni stroški nepomembni. Ko jih seštejete, pa lahko ugotovite, da vsak mesec plačujete precej več, kot ste mislili. In prav tu je težava.

Ena najbolj zahrbtnih finančnih navad je plačevanje storitev, ki jih uporabljate redko ali pa jih sploh več ne uporabljate. Gre za tako imenovane ponavljajoče se stroške: pretočne storitve, aplikacije, članarine, shrambo v oblaku, spletne časopise, fitnes članarine in različne digitalne storitve.

GQ je pri analizi osebnih financ opozoril, da ljudje precej lažje spremljajo velike fiksne stroške, kot so najemnina, kredit ali avtomobil, medtem ko lahko manjši ponavljajoči se stroški hitro ostanejo neopaženi. Prav ti se lahko sčasoma precej naberejo. To je pomembno predvsem zato, ker se plačilo pogosto izvede avtomatsko. Denar izgine z računa, vi pa nanj ne pomislite več.

Pri običajnem nakupu morate sprejeti odločitev. Izberete izdelek, plačate in se zavedate, da ste porabili denar. Pri naročnini je drugače. Odločitev sprejmete enkrat, nato pa se plačila ponavljajo, dokler jih ne prekličete. GQ je opisal prav to težavo pri digitalnih naročninah: ko je plačilo ločeno od dejanske uporabe storitve, je precej lažje pozabiti, da zanjo sploh še plačujete. Če imate deset različnih naročnin, vam zato ni treba vsak mesec zavestno zapraviti dodatnega denarja. Sistem to naredi namesto vas.

Recimo, da imate pet storitev, za katere skupaj plačujete 50 evrov na mesec. To je 600 evrov na leto. Če je znesek 75 evrov na mesec, govorimo o 900 evrih na leto. Pri 100 evrih mesečno je to že 1200 evrov na leto. In pri tem sploh ne govorimo o velikih nakupih. Gre za denar, ki odteka po nekaj evrov ali nekaj deset evrov naenkrat. Prav zato je lahko občutek, da "ne zapravljate veliko", precej zavajajoč. Ena naročnina ni problem. Težava je njihov seštevek.

Pomembno pa je, da ne pretiravamo. Če vsak dan uporabljate glasbeno storitev, vsak teden gledate pretočno platformo ali redno uporabljate plačljivo aplikacijo, naročnina sama po sebi ni nujno slab finančni izdatek. Vprašanje je, ali za denar dobivate dovolj vrednosti. GQ pri upravljanju osebnih financ svetuje, da najprej dobite celoten pregled nad tem, kam gre vaš denar, nato pa določite, kateri stroški so za vas pomembni in kateri ne. Zato ni bistvo v tem, da odpoveste vse naročnine. Bistvo je, da veste, katere dejansko plačujete.

Če so naročnine denar, ki tiho odteka, so impulzivni spletni nakupi denar, ki ga lahko porabite skoraj brez razmisleka. Telefon omogoča, da nekaj kupite v nekaj sekundah. Vidite izdelek, dobite popust, kliknete na povezavo in čez nekaj trenutkov je nakup opravljen. Verywell Mind pri tako imenovanem "doom spendingu" opozarja, da je lahko impulzivno zapravljanje povezano s stresom, tesnobo in željo po kratkotrajnem občutku olajšanja.

Nakup lahko prinese trenutno zadovoljstvo, vendar lahko pozneje sledijo obžalovanje, občutek krivde in dodatna finančna obremenitev. To je pomembna razlika med premišljenim nakupom in čustvenim zapravljanjem. Če nekaj kupite zato, ker stvar potrebujete, je odločitev drugačna, kot če nakup uporabite kot način, da si izboljšate razpoloženje.

Potrebujete manj kot eno uro. Odprite bančni račun in preglejte transakcije za zadnjih nekaj mesecev. Ne iščite samo velikih stroškov. Poiščite predvsem ponavljajoče se zneske. Preverite:

- pretočne storitve,

- glasbene aplikacije,

- članarine,

- aplikacije,

- spletne storitve,

- shrambo v oblaku,

- naročnine na medije,

- fitnes članarine,

- dostave,

- različne avtomatske pakete in dodatke.

Nato si pri vsaki postavite preprosto vprašanje: Bi to storitev danes še enkrat naročil, če je ne bi že imel? Če je odgovor ne, je to dober razlog, da preverite, ali jo še potrebujete.

Brezplačno preizkusno obdobje je lahko koristno, vendar je tudi ena od stvari, na katere ljudje hitro pozabijo. Storitev preizkusite, vnesete podatke kartice in nameravate naročnino preklicati pozneje. Potem pridejo služba, obveznosti, dopust in druge stvari. Naročnina pa ostane. Prav zato je lahko koristno, da si ob začetku preizkusnega obdobja takoj nastavite opomnik za dan ali dva pred iztekom.

Če imate občutek, da vam denar vsak mesec nekam izgine, lahko naredite preprost preizkus. Za 30 dni omejite nakupe na stvari, ki jih res potrebujete. Ne pomeni, da ne smete kupiti hrane, plačati računov ali natočiti goriva. Ideja je, da za en mesec zmanjšate impulzivne nakupe, nepotrebne spletne nakupe in storitve, ki jih ne uporabljate.

Verywell Mind pri tako imenovanem "no-spend challengeu" opisuje prav takšen pristop kot način, kako bolje prepoznati lastne potrošniške navade in sprožilce za impulzivno zapravljanje. Pri tem priporočajo realističen pristop, spremljanje napredka in postopno spreminjanje navad. Morda boste ugotovili, da vam določene stvari sploh ne manjkajo.

Ob zmanjševanju stroškov je lahko mamljivo, da začnete pri kavah, malicah ali drugih majhnih nakupih. Toda Men's Health je pri nasvetih za osebne finance opozoril, da največji prihranki pogosto niso skriti v posameznih majhnih nakupih, temveč pri večjih kategorijah, kot so stanovanje, prevoz in hrana. Zato je pregled naročnin dober začetek, ni pa nujno celotna rešitev. Če želite dolgoročno izboljšati svoje finance, morate vedeti, koliko vsak mesec porabite za vse glavne kategorije. Šele nato lahko ugotovite, kje je dejansko največ prostora za spremembe.

Najbolj zanimiv del te zgodbe je pravzaprav preprost. Večina ljudi ne izgubi nadzora nad osebnimi financami zaradi ene naročnine za deset evrov. Problem je lahko kombinacija desetih majhnih odločitev, ki se ponavljajo vsak mesec. Naročnina, ki je ne uporabljate. Spletni nakup, ki ga niste načrtovali. Dostava hrane, ker se vam ne ljubi kuhati.

Aplikacija, ki ste jo preizkusili pred pol leta. Članarina, na katero ste pozabili. Vsak strošek zase je videti majhen. Ko jih seštejete, dobite številko, ki je precej manj majhna. Zato si danes vzemite nekaj minut in preverite zadnjih nekaj mesecev bančnih transakcij. Morda boste presenečeni, koliko denarja vsak mesec odteče za stvari, ki jih skoraj ne opazite.

Viri: GQ, Verywell Mind, Men's Health