Hekerji: Od vdorov v državne sisteme do seks škandalov!

Niso vsi 'zlobni' ...

Pet 'slavnih'

Anonymous

Anonymous so pravzaprav proti avtoritativni aktivisti, t.i. 'hacktivisti', ki preko hekerskih napadov uveljavljajo svoje poglede na družbo. Sesutje spletnih strani in objavljanje zaupnih informacij ter grožnja z objavo zaupnih podatkov so le del njihovega delovanja. Po napadu na uredništvo tednika Charlie Hebdo je skupina recimo vdrla na spletno stran francoskih džihadistov ansar-alhaqq.net in jo onemogočila ter obiskovalce preusmerila na brskalnik DuckDuckGo.

Imenovali so ga za FBI-jevega najbolj zaželenega hekerja, ministrstvo za sodstvo v ZDA pa ga je imenovalo za najbolj zaželenega računalniškega kriminalca v zgodovini ZDA. Najprej je odsedel eno leto za zapahi zaradi vdora v omrežje Digital Equipment Corporation. Naslednja 3 leta je bil pod strogim nadzorom, proti koncu tega obdobja pa se je podal na 2,5 leta dolg hekerski pohod, ko je vdrl v obrambni varnostni sistem ZDA ter se dokopal do zaupnih podatkov. Vse skupaj je danes 51-letni varnostni svetovalec v zasebnem podjetju počel s pomočjo človeške manipulacije in ne s tehničnimi prijemi, sam zase pa je izjavil, da pravzaprav ni heker, temveč je njegovo dejavnost poimenoval 'social engeneering'.

Jonathan James

Bil je prvi mladoletnik, ki so ga spravili za zapahe zaradi računalniških vdorov v ZDA. Deloval je pod vzdevkom cOmrade in pri 15 letih vdrl v sistem NASE. Prenesel je njihov software, s pomočjo katerega so nadzirali bivalne razmere na mednarodni vesoljski postaji. Agencija je bila prisiljena ugasniti svoje sisteme za 21 dni, s čimer je povzročil kar precej finančne škode. Leta 2008 so tedaj 24-letnega Jamesa našli mrtvega, storil je samomor. Menda je bilo breme zanj prehudo, saj naj bivztrajal, da ni kriv, med drugim pa je v poslovilnem pismu zapisal, da ne verjame v sodni sistem.

Michael Calce

'Mafiaboy', kakor so mu pravili, je še en heker, ki je pri 15-letih s svojim vdorom v računalniški sistem povzročil pravo zmedo. Leta 2000 je izvedel t.i. DDoS (Distributed Denial of Service) napade na Amazon, eBay in CNN ter še na nekatere druge organizacije, s čimer je povzročil milijonsko škodo. Pri DDoS (angl. porazdeljana zavrnitev storitve) gre za to, da ima heker podračunalnike imenovane »DoS boxe« ali »zombije«, ki sledijo hekerskim ukazom. Po navadi si je heker te računalnike pridobil z vdorom ali pa ima legalen dostop do njih. Najstnika so obsodili 56 točkah obtožnice in ga obsodili na 8 mesecev življenja pod nadzorom.

Albert Gonzales

Leta 1981 rojeni Albert Gonzales, znan tudi kot Soupnazi, je ukradel več kot 170 milijonov podatkov kreditnih in debetnih kartic, s tem ko je vdrl v sisteme podjetij, kjer so imeli shranjene podatke vseh njihovih strank, ki so preko spleta naročale recimo oblačila ali druge artikle. Na prazne kartice je nato 'prekopiral' ukradene podatke svojih žrtev ter tako praznil bankomate in bančne račune žrtev. Povzročil je za okoli 180 milijonov evrov škode (200 milijonov dolarjev), leta 2010 pa so ga obsodili na 20 let zapora.

Vsi dobro vemo, da je za geslo, ki ga uporabljamo za dostopanje do svojih računov, pa naj bo to elektronska pošta, socialna omrežja, spletne banke ipd., najbolje izbrati daljšo besedo, besedno zvezo, ki naj bo čim manj v povezavi z nami, našim življenjskim slogom; če je nekdo recimo mizar, je geslo 'mizar' preveč predvidljivo in zato tudi uporaba takšnega gesla ne pomeni nobene posebne varnosti. Prav tako je neprimerno, da uporabimo za geslo svoje ime in priimek ali rojstni datum – svojega, od partnerja ali otroka. Prav tako je priporočljivo geslo redno spreminjati. Pa vas zanima, katera gesla so najpogostejša recimo po raziskavi Adobe? Nič lažjega: 123456, 123456789, password, adobe123 in 12345678.

Zadnji večji hekerski škandal

Zadnji večji hekerski pohod se je zgodil leta 2014, ko je nekdo vdrl v zasebne račune okoli 100 zvezdnic svetovnega formata in ukradel njihove eksplicitne fotografije. Posnetki so pristali na spletni strani 4chan avgusta 2014, nato pa so sledile objave še septembra in zadnja 'pošiljka' oktobra istega leta. Fotografije je so bile ukradene iz Applovega iClouda, spletnega mesta za shranjevanje, a je Apple zanikal, da bi bile težave glede varnosti na njihovi strani. Po njihovem mnenju je bil napadalec strogo ciljno usmerjen, napadal je točno določena imena, preizkušal (in naposled 'uganil) njihova gesla, našel odgovore na varnostna vprašanja.Da bi povečali varnost, je Apple uvedel posebno obvestilo ob prijavi in 2-stopenjsko verifikacijo.