Svet na Kanalu A

Tukaj lahko dobite najboljše!

Ma.K.

11. 10. 2016 12.59

Z alkoholom ne smemo pretiravati, a kozarček dobrega vina na dan ima dokazano številne pozitivne učinke na naše telo. Kapljica rujnega rada teče po človeških goltancih že tisočletja in to po vsem svetu. Tokrat vam predstavljamo najbolj priljubljene vinorodne pokrajine na svetu, kamor lahko brez težav umestimo tudi našo deželico.

Vino so pridelovali že okrog 5 tisoč let p. n .š. na območju Mezopotamije, a je takrat veljalo za pijačo vladarjev in ljudi višjih slojev. Status vina se je nato skozi zgodovino spreminjal. Hipokrat ga je zelo rad priporočal kot del prehrane, v srednjem veku je postalo zdravilo za različne bolezni in, ko je v 19. stoletju po Nemčiji razsajala kolera, je baje prav vino služilo kot razkužilo za vodo. Prav zato ne čudi, da so se po vsem svetu oblikovali vinorodni okoliši, ki danes slovijo po vrhunskih vinih najvišje kakovosti. Izbrskali smo enega izmed seznamov najbolj znanih vinorodnih pokrajin na svetu ter mu dodali še eno območje, na katerega tujci neupravičeno pozabljajo – Slovenijo, seveda!

1. Francoska Burgundija je znana po svoji prestižni kapljici, ki jo opevajo že stoletja. Od tam prihajajo nekatere najbolj znane sorte vina, kot so chardonnay, sauvignon in beaujolais. Burgundec je svetovno renomirana skupina vin in je tudi med dražjimi. Na zob so ga radi dajali trije mušketirji. Seveda niso (bili) edini.

2. Druga znana francoska vinska pokrajina je Champagne. Uganili ste, od tam prihaja šampanjec, znano luksuzno peneče vino. Tam se proizvajajo najboljše znamke šampanjcev, kot so Bollingerjev Cuvee, Roedererjev Cristal in seveda Moet et Chandonov Dom Perignon. Šampanjec se proizvaja že vse od sredine 17. stoletja, ko je neki Anglež dokumentiral dodajanje sladkorja v že narejeno vino in sproženje druge fermentacije. Kasneje so frančiščkanski in avguštinski menihi, med katerimi je bil tudi Dom Perrignon, začeli širše izvajati postopek in proizvajati šampanjec.

3. Italijanska Toskana je s svojo bogato vinsko tradicijo zelo obiskana turistična regija. Od tam izhaja eno najbolj znanih italijanskih vin Chianti, pohvalijo se pa tudi z izumom nekaterih drugih sort, kot sta Carmignano in Brunello, ter nekatere rdeče sorte, ki jih imenujejo kar 'supertoskanske'.

4. Francozi se pohvalijo še z eno vinsko superpokrajino, ki se razteza okrog mesta Bordeaux. Po pokrajini tečeta dve reki, Dordogne in Arogne, med njima pa raste po mnenju mnogih najboljša trta vrste merlot na svetu. Omenjeno vino je tudi najpomembnejši izvozni artikel te bogate pokrajine, ki leži na jugozahodu Francije ob Biskajskem zalivu. Bordeaux je najbolj vinsko produktivna pokrajina na svetu.

5. Tudi Nemci imajo za vinsko trto primerne prisojne obronke, ki so v Posarju med rekami Saar, Ruwen in Mosel. Znano je po sorti belega vina, ki ga imenujejo rizling in je razširjena po celotni Evropi, tudi pri nas. Regija Mosel je nekoč prednjačila po svetovni proizvodnji vin, danes pa je pred njo le Bordeaux.

6. Kalifornijska dolina Napa je severnoameriški vinski dragulj, kjer se proizvajajo nekatera tipična vina. Obronki Nape so podobni kot tisti sredozemski, morda le z manjšimi klimatskimi razlikami.

7. Italijanski Piemont je naslednja znana provinca, kjer proizvajajo svetovno znana vina. Piemont leži v gričevnatem podalpskem pasu na območju Torina, ki je tudi glavno mesto pokrajine in doline Aoste. Od tam izhajajo vina, ki so dobro znana tudi Slovencem. Najbolj znano je sladko belo vino muškat, ki ga najdemo tudi v rdeči barvi in peneči obliki.

8. Španska Ribera del Duero leži na obronkih visokih planot ob reki Duero. Tam nastaja eno najdražjih vin na svetu - Vega Sicilia, ki nastaja iz mešanice dveh francoskih vrst caberneta in sauvignona.

9. Tudi Avstralija ima svojo znano vinsko področje, in sicer dolino Barossa, kjer proizvajajo vina svežih, sadnih okusov. Najbolj so znani po 'francoskih' vrstah Shiraza ali Syraha.

10. Nikar ne bodimo skromni! Tudi Slovenci se namreč lahko pohvalimo z nekaterimi najboljšimi vini na svetu. Imamo tri vinorodne dežele in prav v vseh se prideluje vino vrhunske kakovosti, ki je vse bolj opazno in cenjeno tudi v tujini.

Podravska vinorodna dežela je bogata z značilnimi belimi sortami vin in nekaterimi rdečimi. Zaradi severne lege imajo vina cvetno-sadno aromo, zaradi klimatskih sprememb, pravijo strokovnjaki, pa je vedno manj razlik med istimi sortami, če primerjamo Podravje in Primorsko. Sem spadajo Štajerska Slovenija in Prekmurje.

Značilne sorte:
- renski rizling, laški rizling, sauvignon, chardonnay, beli pinot, modri pinot, modra frankinja, šipon

Iz posavske vinorodne dežele prihajajo lažja rdeča in bela vina. Iz Dolenjske prihaja tudi cviček, ki ga marsikdo obtoži, da ni vino, vendar ima kar 200 let staro tradicijo ... Tudi Bizeljsko Sremič je slovilo po lahkotnejših vinih, medtem ko je Bela krajina prispevala posavskemu vinorodnemu okolišu polnost okusa zaradi skoraj primorske klime. Bizeljsko Sremič je znano po dobrih peninah, Bela krajina pa po pridelavi prvega rozeja in ledenega vina.

Značilne sorte:
- žametna črnina, laški rizling, modra frankinja, kraljevina, chardonnay, beli pinot, portugalka, sauvignon

Vpliv sredozemskega podnebja se čuti v vinih primorskih vinorodnih dežel in tukaj so doma najbolj poznana rdeča vina. Zaradi sonca so vina bogata. Vipavska dolina ima krepka rdeča in bela vina, ki jim ne more škoditi niti burja. Goriška brda, znana po rebuli, pa imajo izrazito mediteranski značaj podnebja in zaradi višinskih možnosti lahko uspevajo različna vina, ki pa so polnejša in vsebujejo več alkohola.

Slovenska Istra ima vodilno sorto refošk, uspevajo pa še malvazija, merlot, chardonnay, cabernet sauvignon in širak. Ne smemo pa pozabiti še na Kras in kraški teran, ki slovi kot slovenska posebnost.

Značilne sorte:
- refošk, merlot, malvazija, rumeni muškat, pinela, zelen, rebula, chardonnay, sauvignon, cabernet sauvignon, teran