Slovenec z enim vdihom kar 106 metrov globoko!

Jure Daić je eden izmed desetih najboljših potapljačev na vdih na svetu. Kar sedemkrat je osvojil naslov državnega prvaka in na svetovnem prvenstvu žel izjemne rezultate. Kot prvi Slovenec se je potopil na 60 metrov, na 70 metrov, 80 metrov, 90m metrov, nato pa presegel še vrhunskih 100 metrov globine. Nedavno je na Hrvaškem postavil nov državni rekord v globinskem potapljanju na vdih. V disciplini spremenljiva obtežitev se je tako potopil kar 106 m globoko, svetovnega rekorda pa mu zaradi tehničnih težav in slabega vremena ni uspelo postaviti.

Njegova kapaciteta pljuč je kar 9 litrov, s pakiranjem pa 11,5 litra. Nedavno je želel postaviti nov svetovni rekord v potopu na vdih, in sicer je bila želja podreti aktualni rekord, ki je v lasti Nemca Andreasa Güldnerja, ki je mejnik postavil na 112 metrih globine. A zaradi vremenskih razmer to ni bilo mogoče. Veter se je krepil, morje je valovilo. Ko so s čolna odvrgli sidro na globino 130 metrov, ga je menda odneslo daleč od čolna. Tehnični varnostni potapljači bi se morali potopiti 110 in 80 metrov globoko, a zaradi varnosti tega niso mogli izvesti. »Njihov počasni dvig zaradi nevarnosti dekompresijske bolezni traja dve do tri ure in v tem času bi bilo morje že preveč valovito za varen povratek,« je Jure zapisal za Delo. A vseeno se je odločil za potop. Tok ga je nesel več metrov od čolna, ekipa pa ga je nato potegnila nazaj. Namesto na želenih 113 metrih, se je ustavil na globini 94 metrov. »Zaradi tako slabih pogojev so se iz varnostnih razlogov odločili potop prekiniti in me dvigniti na površino,« je še pojasnil. A kljub vsemu je postavil nov državni rekord – 106 metrov na vdih s spremenljivo obtežitvijo, kar je najgloblji slovenski uradno priznani potop. Potop je opravil v sklopu priprav, ko je opravil 5 potopov, globljih od 90 in 100 metrov.

Jure je rekord postavljal v več kot 4.000 let stari disciplini, starogrški disciplini skandalopetra. Naloga potapljača je, da se čim globlje potopi in varno vrne na površje s pomočjo le lastno vdihnjenega zraka. Pri sebi ima kamen, ki ga potopi, pomočnik pa ga s pomočjo vrvi povleče nazaj na površje. Potapljaču ni dovoljena uporaba potapljaške opreme, kot so recimo plavuti, maska in potapljaška obleka. Kamen, ki ga drži v rokah, je običajno iz marmorja ali granita in tehta od 8 do 14 kilogramov. V antični Grčiji so s tehniko skalopetra, ki je ime dobila po kamnu, ki ga potapljač drži v roki, nabirali spužve in iskali izgubljena sidra večjih ladij.