Pripadniki mehiških varnostnih sil, ob sodelovanju z ameriškimi oblastmi, so Guzmana, ki je bil kar 13 let na begu, našli v bloku, in sicer je brez majice ležal v svoji postelji, ob njem pa je bila njegova žena. Mehiški uradnik, ki ni želel biti identificiran, ker nima pooblastil, da bi lahko javno razlagal o primeru, pa je za CNN še povedal, da sta Guzmanov telesni stražar in njegovi dve leti stari hčerki dvojčici spali v istem stanovanju.
Guzman je sicer odraščal v revščini, kasneje pa se je pridružil kartelu Guadalajara. Ko je ta razpadel, je leta 1980 ustanovil kartel Sinaloa, ki nosi ime po zvezni državi Mehike. Prvič so ga aretirali leta 1993, vendar je operacije vodil iz zapora, iz katerega je leta 2001 pobegnil skrit v avtomobilu z umazanim perilom. Od takrat je njegova legenda rasla, skupaj z lovkami kartela, ki se je razširil po svetu od Evrope do Avstralije. Revija Forbes je Guzmana lani uvrstila med najbolj vplivne ljudi na svetu in njegovo osebno premoženje ocenila na milijardo dolarjev. ZDA so za njim razpisale sedem milijonov dolarjev nagrade in ga uvrstile na lestvico najbolj iskanih zločincev FBI. V ZDA so različna sodišča proti njemu vložila obtožnice zaradi trgovine z mamili, umorov in drugih zločinov, v Chicagu pa si je kot prvi po legendarnem Al Caponeju prislužil naziv javni sovražnik številka ena. Njegov kartel je postal največji dobavitelj kokaina na trg ZDA, kamor je izvažal tudi druge droge.
Obsežna akcija
Obroč okrog Guzmana se je začel stiskati v zadnjih mesecih. Večkrat je bil tik pred tem, da ga ujamejo v prestolnici Sinaloe Culiacanu, vendar je uspel pobegniti s pomočjo omrežja podzemnih tunelov. V zadnjih nekaj tednih so aretirali nekaj njegovih sodelavcev, novembra lani so v ZDA ujeli sina njegovega partnerja Zambade, pred kratkim pa na Nizozemskem enega vodilnih članov Sinaloe.
Sklepna operacija za aretacijo Guzmana je trajala štiri dni. Varnostne sile so izvajale racijo za racijo in dobivale dodatne informacije. Pomagali so tudi ameriško ministrstvo za domovinsko varnost ter agenti Urada za boj proti mamilom (DEA) ter zvezni šerifi. Pred aretacijo, ki je minila brez nasilja, so po Mehiki aretirali 13 ljudi, zaplenili več kot 100 kosov orožja, med njimi tudi metalce raket, na desetine vozil, tudi oklepnih, in 16 hiš ter štiri večja posestva.
Pomembna prelomnica
Aretacija El Chapa pomeni pomembno prelomnico v mehiški vojni proti mamilarskih kartelom. Za številne sicer predstavlja precejšnje presenečenje, saj je veljalo, da je Guzman povezan s člani vlade nekdanjega konservativnega predsednika Mehike Felipeja Calderona. Ta je decembra leta 2006 sprožil krvavo vojno proti kartelom, v kateri je doslej umrlo že okrog 70.000 ljudi. Calderonova vlada je namreč obglavila številne druge konkurenčne mamilarske kartele, Guzmanov kartel Sinaloa pa ni imel podobnih težav. Calderon je kljub temu v soboto svojemu nasledniku Enriqueju Peni Nietu čestital za velik uspeh. Ta je toliko večji, ker je bil Pena Nieto tarča kritik v Mehiki in tudi v ZDA, da vojno proti mamilom vodi z manj gorečnosti kot predhodnik.
Vojna proti mamilarskim kartelom je v Mehiki povzročila veliko gorja, kajti aretacije vodilnih članov enega kartela so pri konkurenci obudile željo, da razširijo svoje območje vpliva. Vojne med karteli za prevlado so zahtevale več žrtev kot vojna med vlado in karteli. Mehiško obmejno mesto Ciudad Juarez je po letu 2008 postalo najbolj krvavo na svetu, celo bolj od Bagdada. Juareza je danes povsem drugačno mesto, saj je trgovina z mamili po zmagi Sinaloe nad kartelom La Linea urejena in pod nadzorom. To bi se sicer lahko z aretacijo Guzmana spremenilo, a zaenkrat večjih sprememb ni pričakovati, saj kartel ostaja pod nadzorom Guzmanovega partnerja Ismaela Zambade, znanega kot El Mayo.
Najbolj iskani vodje mamilarskih kartelov
El Chapo
Enkrat mu je že uspelo zbežati iz visoko varovanega zapora, in sicer tako, da se je skril v koš z umazanim perilom. Policija sedaj upa, da jim bo uspelo Joaquina Guzmana obdržati v zaporu za vedno. Guzmana se je vzdevek 'kratki' prijel zaradi nizke rasti - v višino namreč meri 167 centimetrov, bil pa je vodja kartela Sinaloa. Njegova glava je bila vredna milijardo, zato je veljal za najbolj vplivnega preprodajalca mamil na svetu, Forbes pa ga je označil za enega najmočnejših ljudi na svetu.
Manuel Noriega
General Noriega, vojaški diktator Paname med leti 1983 in 1989, je bil mamilarski mogotec agencije CIA, vedno vključen v sistem preprodaje mamil in pranja denarja. Ne le to, preprodajal je tudi z orožjem, in sicer jih je z Nikaragvijci zamenjeval za mamila. Ko so ZDA leta 1989 vdrle v Panamo, so Noriego zajeli kot vojnega ujetnika. Sodili so mu v Miamiju in ga obsodili na 30 let zaporne kazni zaradi preprodaje mamil, izsiljevanja in pranja denarja.
Frank Lucas
Lucas je uvažal heroin naravnost iz jugovzhodne Azije v ZDA, in sicer v krstah Američanov, ki so umrli v Vietnamu. Njegova življenjska zgodba je uprizorjena v filmu American Gangster, v njegovi vlogi pa je zaigral Denzel Washington. Leta 1976 so Lucasa obsodili na 70 let zaporne kazni, po petih letih za zapahi pa so ga izpustili in vključili v program za zaščito prič.
Osiel Cardenas Guillen
Poznan kot prijateljski morilec, je Guillen umorils vojega mentorja, da bi prevzel mehiški Gulf Cartel. Medtem ko se je boril z rivalskimi karteli, je rekrutiral 30 elitnih vojakov in oblikoval svojo zasebno vojsko. Leta 2003 se je njegova pravljica zaključila z aretacijo.
Ismael Zambada Garcia
Kot eden od vodilnih v karteli Sinaola, Garcia velja za enega največjih mamilarskih mafijcev na svetu. Kokain in heroin uvaža v Chicago in druga ameriška mesta, in sicer z vlaki, ladjami, letali in celo podmornicami.
Curtis 'Cocky' Warren
Warren je bil nekoč tako bogat, njegova vrednost je bila ocenjena na 198 milijonov funtov (240 milijonov evrov), da so ga uvrstili pri Sunday Times uvrstili na lestvico najbogatejših. Trenutno služi 13-letno zaporno kazen, ker je v Jersey pretihotapil za več kot milijon evrov kanabisa.
'Freeway' Rick Ross
Rossa mnogi obtožujejo, da je odgovoren za epidemijo 'cracka' in kokaina v Ameriki. Dnevno naj bi namreč preprodal za več kot 2 milijona evrov kokaina. Leta 1996 so ga aretirali, ko je policistu pod krinko prodal 100 kilogramov kokaina. Obsojen je bil na dosmrtno zaporno kazen, ker je bilo njegovo vedenje v zaporu vzorno pa so njegovo kazen skrajšali in ga leta 2009 izpustili.
Pablo Escobar
Pablo Emilio Escobar Gaviria je vodja kartela Medellin in vodja najbolj razvpitega in nasilne kolimbijske mamilarske združbe. Na vrhuncu svoje kariere je veljal za sedmega najbogatejšega človeka na svetu, njegov kartel pa je umoril vsaj 5000 ljudi.
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV