Eden najbolj spornih oglasov doslej?!

Dandanes so roboti večinoma namenjeni industriji, kjer v obratih nadomeščajo človeško delovno silo, vse bolj pa so vključeni tudi v naše zasebno življenje. Mali robot, ki sesa stanovanje brez nase navzočnosti, je recimo prvi korak. Tendenca je napraviti robota, ki bo pravi hišni pomočnik – skuhal bo kosilo, počistil stanovanje ... bo celo spal z nami?! Ena izmed stvari, za katere naj bi jih lahko prav kmalu uporabljali, naj bi bil namreč tudi seks. To naj bi bilo povsem mogoče že v roku naslednjega desetletja. Roboti ljubimci naj bi bili na voljo okoli leta 2025. Kot zatrjuje Stowe Boyd, bodo do tega leta seks roboti nekaj povsem običajnega. Roboti naj bi bili vedno pripravljeni na seks in izpolnjevali naj bi prav vse seksualne želje. Postavlja se vprašanje, ali bo seks z robotom tudi štel za prevaro? Eden strokovnjakov, ki verjamejo v nadomeščanje ljudi z roboti, naj bi bil tudi Bill Gates, ki je pred časom napovedal, da bodo roboti v prihodnje ljudem kradli delovna mesta, saj naj bi bilo to za podjetja veliko ceneje, pa tudi učinkovitost bi bila večja.

Če naj bi bili roboti še nedavno okorni, se zdaj tudi to spreminja. Podjetje Boston Dynamics je izdelalo robota, imenovanega Atlas, ki je sposoben ohranjati ravnotežje tudi med hojo po neravnem terenu in lahko stoj na eni nogi. 

Brcate ga, pa vam sploh ne zameri ...

Na ameriškem inštitutu Boston Dynamics so precej presenetili, ko so objavili videoposnetek, v katerem so prikazali robota v obliki psa, ki ga lahko brcnete, pa se še vedno obdrži na nogah.

Roboti v vojni: Manj ali le še več žrtev?!

Razvoj robotov ne gre le to smer, da bi ustvarili človeku čustveno in tudi drugače stabilnega prijatelja. Roboti se že nekaj časa uporabljajo tudi v vojaški industriji, kjer so izjemno dobrodošli, saj s tem lahko zmanjšamo število človeških žrtev. Daljinsko vodeni roboti za razminiranje so tako že precej poznani. Izraelsko podjetje IAI je v sodelovanju z ameriškima QinetiQ in Watairpoll pred nekaj časa razvilo ter na sejmu robotskih sistemov v Orlandu v ZDA predstavilo tudi robotsko vozilo sahar za odstranjevanje min in eksplozivnih teles. Je popolnoma samostojen robotski sistem, zasnovan za učinkovito izvajanje bojnih inženirskih nalog, sposoben je kartiranja terena, gradnje poti in odstranjevanja ovir. Deluje tako, da njegov upravljavec predhodno v njegov program vnese pot na zemljevidu, ki jo nato robotova 'umetna inteligenca' s pomočjo občutljivih senzorjev očisti sama. Tako predstavlja prvi tovrstni robotski sistem, ki je namenjen razminiranju.

Če po eni strani roboti vojakom lahko pomagajo, pa nekatere skrbi, da bi lahko roboti pomenili tudi večjo nevarnost za vojake. Britanski akademik Noel Sharkey, profesor na Univerzi v Sheffieldu, tako recimo pravi, da tehnologije, ki bi bila zmožna razlikovati civiliste od sovražnikov, ne bo v uporabi vsaj še 50 let. V vojski si sicer močno prizadevajo za robote, ki bi bili sposobni ugotoviti, kje, kdaj in koga ubiti, toda obenem njihove predstave o umetni inteligenci, kot je prepričan, izvirajo iz znanstvene fantastike. Pojavlja se vprašanje, ali ne bi ob uporabi robotov prehitro pozabili, da smo v vojni. Nastaviti robota, da uničuje določene cilje, je eno, dejansko se vojskovati in tvegati življenje, je pa povsem druga zgodba, so prepričani skeptiki.

Robotizacija, dobrodošla!

Kljub vsemu je robotizacija ponekod tudi dobrodošla – tako na področju industrije, kjer ne pomeni ukinitve delovnih mest, temveč večinoma prevzemajo povsem ponavljajoče gibe in povzročijo le preoblikovanje dela, pozitivna pa je robotizacija tudi na področju medicine. Pomemben je razvoj na področju modernizacije invalidskih vozičkov, razvoj tehnologije pomembno vpliva na razvoj protez, s katerimi si številni, ki so izgubili noge, roke ... ne predstavljajo življenja.

Naslednji korak razvoja tehnologije in robotike v tej smeri je tudi izdelava t.i. eksoskeletonov. Gre za konstrukcijo, ki lahko pomaga pri premikanju udov, kar pomeni, da bi tovrstne naprave lahko dale paraliziranim osebam močnost premikanja.

So roboti tisti, ki nam bodo v prihodnje uničevali – ali reševali življenja?