Skrivnosti, obredi in teorije zarote: Resnica o prostozidarstvu!

Prostozidar spregovoril pred slovenskimi akademiki

»Sem prostozidar in srečen v prostozidarstvu živim že 40 let,« je v intervjuju za Svet na Kanalu A dejal Yasha Beresiner, ki je vsaj v samostojni Sloveniji prvi prostozidar, ki je o prostozidarski zgodovini spregovoril tudi javno. Po izobrazbi je pravnik, zelo ga zanima zgodovina, in je avtor številnih knjig o prostozidarstvu.

Prostozidarje so povezovali s številnimi zločini, celo s smrtjo princese Diane, nacističnim režimom, umorom Johna F. Kennedyja in celo Jackom Razparačem. Na težke očitke Beresiner odgovarja povsem preprosto: »Te teorije so res smešne.« Predvsem naj bi bile zgodbe zanimive, ker se prostozidarji na taka namigovanja ne odzivajo. Odgovor velikih lož na vse senzacionalne zgodbe je preprosto – molk.

Kulti, čaščenje hudiča, nesprejemljiv strašljiv obred za sprejem med svoje vrste, o katerem se pravzaprav ne ve ničesar. To so le nekateri miti o prostozidarjih, ki burijo domišljijo vseh, ki niso v prostozidarskih krogih. A razlaga za molk je veliko manj temačna in bolj jasna, kot si predstavljamo: »O tem nikomur ne govorimo, ker nočemo uničiti morebitnemu kandidatu presenečenja, ne zato, ker bi hoteli skriti pred javnostjo,« pojasnjuje Beresiner. Kot je dejal, se na sestankih ne dotikajo dveh tem: politike in vere.

Debate o politiki naj bi izzvale več različnih mnenj, kar naj bi povzročilo napetosti in , ker naj bi bil koncept prostozidarstva, kot pravi, harmonija, toplina, prijateljstvo, češ da delajo v prid človeštva, predvsem finančno.

Od kod pravzaprav prostozidarji?

Prostozidarji (tudi masoni ali framasoni) so bili v začetku mojstri arhitekture, ki so svoje znanje zaščitili s skrivnimi kretnjami in skrivnimi besedami, rokovanjem. »V srednjem veku je bilo to pravzaprav stanovsko združenje, ceh, ki je združeval graditelje katedral. Gradbena umetnost je bila vrhunska tehnologija takratnega časa, tako kot je danes informacijska in vesoljska tehnologija. Ceh je zato svoje znanje in veščine skrival, tako kot danes velika računalniška podjetja nikomur ne razkrijejo izvorne kode svojih programov. Od takrat izvira za današnji čas arhaična zunanja podoba prostozidarstva: zidarski predpasniki, upodabljanje in simbolika za današnji čas sicer povsem prozaičnega zidarskega orodja (libele, zidarske žlice, kladiva, kotnika, šestila…). Od takrat izvira tudi tančica skrivnosti, ki se je skozi stoletja ovila okoli prostozidarskega delovanja in zaradi katere so se v družbi o prostozidarstvu izoblikovale številne napačne in povečini zlohotne predstave: tajna družba prevratnikov, zarotnikov, brezbožnežev, malikovalcev itd. Internet je prepoln takih in podobnih informacij o prostozidarjih (ki jih vedno pišejo ne-prostozidarji), saj ljudje radi berejo dražljive zgodbice. Gradnjo je zamenjala pomoč človeštvu, običaji pa so ostali za vrati lož,« je pojasnjeno na spletni strani Velike lože Slovenije (VLS). Gradbeništvo in arhitekturo so zamenjali proučevanje in odkrivanje skrivnosti človeškega bivanje, skrb za druge in dobrodelnost.

Nekdanja načela prostozidarjev – svoboda, enakost, bratstvo – so danes zapisana v temeljni listini Združenih narodov Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in so temeljni kamen ustave vsake demokratične države. Prostozidar Johann Christoph Friedrich Schiller je med drugim dvesto let pred nastankom Evropske skupnosti napisal njeno bodočo himno, Odo radosti. Drugi prostozidar, Ludwig van Beethoven jo je uglasbil v svoji deveti simfoniji. Tudi prvi človek, ki je stopil na Luno, je bil prostozidar. John Wayne, Mark Twain, Silvio Berlusconi, kar 14 ameriških predsednikov, med drugim tudi Truman, ki je ukazal bombardiranje Hirošime in Nagasakija z atomskima bombama, kar je povzročilo konec druge svetovne vojne, bil je podpornik Marshallovega načrta, ki je pomagal obnovitvi Evrope, doživel je začetek hladne vojne, ukazal je desegregacijo Oboroženih sil ZDA, pripomogel k ustanovitvi Organizacije združenih narodov in ustanovil Centralno obveščevalno službo (CIA).

Leta 1999 je bila ustanovljena Velika loža Slovenije. Danes je članov okoli 250. Janez Pirnat, kipar, je v intervjuju z Majo Roš leta 2005 pojasnil, da je za sprejem treba izpolnjevati več pogojev: »Biti moraš neodvisen svoboden mož na dobrem glasu, v bratovščino moraš biti poklican, povabljen. Povabi in predlaga te lahko le nekdo, ki je prepričan v bratovščino in verjame vate. Smo člani vseh slojev – od intelektualcev do obrtnikov, sestanki pa potekajo v strogi tajnosti.« Tajnost tu, kot je pojasnil Pirnat, ni zaradi skrivanja, temveč zato, ker je »družba danes preveč zgovorna, določene stvari pa je bolje delati v tišini«. Tajnost naj bi jim, kot mnogi verjamejo, dajala moč, da vlečejo niti iz ozadja, da lobirajo in krojijo svetovno politiko. A Pirnat je na to odgovoril: »Jaz tega ne poznam.«

13. aprila 1941 je na naših tleh prenehala delovati loža “Valentin Vodnik”, v kateri je bilo aktivnih 18 bratov, nato pa je do osamosvojitve sledilo pol stoletja zatišja. Po drugi svetovni vojni in vse do osamosvojitve leta 1991 prostozidarstva v Sloveniji ni bilo. Kot navajajo pri VLS, je »Prostozidarska organizacija v Sloveniji, kot legitimni dedič francosko-ilirske lože “Prijateljev rimskega kralja in Napoleona”, ki je bila umeščena leta 1812 v Ljubljani, ter lože “Valentin Vodnik”, ki je delovala do leta 1941 v Ljubljani, danes tudi uradno registrirana pri organih Republike Slovenije.« S povečanjem števila pridruženih članov so 16. oktobra 1999 ustanovili Veliko Ložo Slovenije. »S predajo kladiva prvemu Velikemu Mojstru so prostozidarji v Sloveniji začeli svoje samostojno življenje,« še pišejo.

Nekateri oboje zamenjujejo, a vedeti je treba, da Prostozidarstvo in Iluminati nimata veliko skupnih lastnosti, vendar sta obe ideji vplivni in nedvomno pomembni za svet.

Prostozidarstvo je bratska organizacija, ki jo sestavljajo bratje v skupni ideji in veri v neko višjo silo. Prva prostozidarska loža je nastala v Angliji leta 1717, čeprav zametke najdemo že prej na Škotskem. Izvajajo različne rituale, svoje življenjske sloge podrejajo pravilom in poskušajo vplivati tudi na zunanji svet, ga spremeniti na bolje. Praviloma so prostozidarji uspešni, bogati in vplivni moški posamezniki (čeprav obstajajo tudi ženske prostozidarske lože). Večina prostozidarskih organizacij je javna in organizirana v klube.

Skrivni red, ki ga sicer ne štejemo med prostozidarske lože, imenovan Illuminati, je eden najbolj znanih in tudi najbolj popularnih skrivnih skupin v zgodovini. Razlika med Illuminati redom in prostozidarskimi ložami je, da v večini prostozidarji ne skrivajo svojega obstoja, čeprav je nekaj izmed njih bilo in je skrivnih in ne kažejo javno svojih članov, načel in dejanj. Illuminati pa je bil strogo skrivni red, ustvarjen z namenom 'razsvetliti' svet in ustvariti nov svetovni red z načeli, ki so jih postavili Adam Weishaupt in njegovi somišljeniki leta 1776 v nemškem Ingolstadtu. Nekateri menijo, da je Iluminati levičarski red, ki je poveličeval Satana in predstavljal politično in družbeno opozicijo rimokatoliški, pravoslavni in protestantski cerkvi. Teoretiki zarote trdijo, da je Illuminati sprožil in vplival na potek francoske revolucije leta 1789, ki je bila eden najpomembnejših dogodkov v moderni zgodovini Evrope in sveta. Mnogi moderni politiki, industrialci, bogataši in zvezdniki zabavne industrije naj bi bili zavezani iluminizmu in načelom spremembe sveta ter močne svetovne hierarhične organizacije pod vlado peščice ljudi.

Bilderbergi

Znano je, da veliko politikov obiskuje neka tajna ali poltajna združenja, v katerih poteka debata o izboljšanju sveta, diskutira se o modernih problemih, zbira se denar v imenu filantropije in štipendiranja. Vendar, ali se za takimi organizacijami skriva še kaj več?

Skupina Bilderberg, ki so jo ustanovili leta 1954, bi lahko bila referenčna v tem, kako lahko majhne skupine pomembnežev vplivajo ali poskušajo vplivati na svet in na dogajanje v družbi nasploh. Bilderbergi so začeli delovati z namenom zmanjšati porast antiamerikanizacije v Evropi. Skupina ne izvaja prostozidarskih obredov, tudi ni razsvetljena z idejo Satana, ampak funkcionira kot komite ali kot posvetovalna skupina. Ustanovil jo je Jozef Retinger, poljski politik, ki ga štejejo tudi za enega od pobudnikov Evropske unije. Retinger je bil med ustanovitelji takrat še tajne skupine, pri ustanovitvi je sodeloval z nizozemskim princem Bernhardtom in belgijskim premierjem Paulom van Zeelandom.

Na prvih srečanjih so bili prisotni tudi predstavniki CIE in ekonomisti ter politiki iz drugih držav. Glavne (formalne) teme skupine Bilderberg so odnosi med ZDA in Evropo, islam, terorizem, Iran, S. Koreja in podobne teme političnih parketov zahodnih držav. Sestanki naj bi bili skrivni (čeprav so jih novinarji v 80. letih razkrinkali), udeležujejo se jih najvišji predstavniki državnih institucij in gospodarstveniki.

Teoretiki zarote se strinjajo, da so v okviru Bilderbergov padle odločitve za napad na Irak, da so v svoji levičarski ideji Bilderbergi največja grožnja nacionalnim državam, da so prevzeli nadzor nad Združenimi narodi, Mednarodnim državnim skladom in Svetovno banko. Velik sponzor dejavnosti Bilderbergov je Fordova fundacija, ki jo je ustanovil znani prostozidar, ustanovitelj avtomobilske tovarne in Hitlerjev simpatizer Henry Ford.

Komisija z vplivom

Podobna, vendar še bolj konspirativna je Trilateralna komisija, ki jo je leta 1973 ustanovil David Rockefeller, potomec najbogatejšega Zemljana in prostozidarja Johna D. Rockefellerja, ki je na koncu 19. stoletja poskrbel, da so ZDA (in pozneje cel svet) postale odvisne od nafte. David je za razliko od skupine Bilderbergov hotel ustvariti interesno skupino, ki bi delovala kot podpora vladi ZDA pri pomembnih strateških zunanjepolitičnih odločitvah. Trilateralno komisijo je z Rockefellerjevo pomočjo organiziral bivši svetovalec za varnostna vprašanja (svetoval je Jimmiju Carterju) in protikomunistični jastreb Zbigniew Brzezinski, med drugim je bila njegova ideja oborožitev in trening afganistanskih mudžahidov proti ruski okupaciji Afganistana v 80. letih prejšnjega stoletja (med treniranimi mudžahidi je bil tudi Osama bin Laden). Komisijo sestavljajo posamezniki iz Severne Amerike, Evrope (med njimi naj bi bil tudi bivši direktor NLB Marko Voljč) in Azije. Je zasebna skupina, v kateri je veliko znanih in vplivnih osebnosti in kot je rekel slavni marksistični filozof Noam Chomsky, je 'zelo redko, da ima katera koli zasebna skupina tako močan vpliv v ameriški administraciji, kot ga ima Trilateralna komisija'.

Prostozidarji trdijo, da nimajo nič pri postavljanju 'novega svetovnega reda'. Vendar jim mnogoteri kritiki očitajo dvoličnost in pravi namen, ki je akumulacija družbene, politične in gospodarske moči ter nedemokratični prevzem oblasti. Pri odločanju o svetu so skrivnostne tunike in kute z ustaljenimi prostozidarskimi in iluminističnimi znaki zamenjale kravate. Temne srednjeveške sobane in oboke katedral pa so zamenjali sofisticirani luksuzni kongresni centri ali pa kar ogromne pisarne najvišjih uslužbencev ljudstva.