Moskisvet.com
Varno v gore - 5

Fit

Previdno in varno do prekrasnega razgleda

Moškisvet.com
13. 09. 2016 13.11
4

Ko se odpravimo v gore, vedno tvegamo, da se nam kaj pripeti. Nesreče se lahko zgodijo tudi na čisto nedolžnih pobočjih, kaj šele pri vzpenjanju na vrhove, pred katerimi imajo strahospoštovanje celo najbolj izkušeni plezalci na svetu. A ne glede na to, ali plezamo v Himalaji ali v Julijskih Alpah: pripravljeni moramo biti na vse. Tudi slovensko pogorje namreč vsako leto terja svoj davek, ki bi se mu v številnih primerih lahko izognili.

"Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor" je rek, ki pa ga alpinisti in plezalci ne slišijo radi. Za njih je plezanje način življenja, ki si ga marsikateri človek enostavno ne zna razložiti. Tesno je povezano s tveganjem, kar pri plezalcih ustvarja dodaten adrenalin, ki ga nujno potrebujejo pri premagovanju vrhov. Ker se dogaja v naravi, je pri plezanju možno doživeti nepopisne občutke. Ko pogledamo najlepše vrhove sveta in najtežje plezalne stene, pa hitro postane jasno, kaj je tisto kar plezalce vabi v smrtno nevarne gore.

Varno v planine

A plezalci niso edini, ki se odpravijo v gore. Večtisočake prav tako radi dosegajo pohodniki in planinci. Tudi naše gore vsako leto obišče skoraj milijon ljudi in prav zaradi tega se zdi, da ljubitelji hribov in gora, kar malce pozabimo, da je narava pač nepredvidljiva. In da so lahko nevarni tudi lažji pohodi.

Glavni vzroki za nesreče:
- slaba telesna in duševna pripravljenost,
- pomanjkljiva in neustrezna oprema,
- pomanjkljivo znanje,
- nepoznavanje poti,
- podcenjevanje vremenskih razmer.

Verjetno je eden največjih problemov pri obisku slovenskih hribov in gora, podcenjevanje. Preprosto ne verjamemo, da se nam v hribih lahko kaj pripeti. Pogosto precenjujemo svoje fizične sposobnosti, v divjino pa se odpravimo brez prave opreme. Na srečo se večina tovrstnih pohodov konča brez nesreč, občasno pa pride tudi do najhujših poškodb. In to takrat, ko jih najmanj pričakujemo.

Na kaj moramo paziti?

Hoja po hribih in planinarjenje je ena najboljših možnih oblik telovadbe, a je nikakor ne smemo jemati prelahko. In na prvem mestu je nasvet, da si ne smemo postavljati previsokih ciljev. Znanstveniki so dokazali, da lahko prekomerna telovadba bolj škoduje telesu kot koristi. Še posebej pa to velja za srčne bolnike, osebe, ki imajo povišan holesterol, ki kadijo ali imajo povišan krvni tlak. Na telo seveda vplivajo še slaba telesna pripravljenost, vremenske razmere in ne nazadnje tudi nadmorska višina.

Varno v gore - 5
Varno v gore - 5 FOTO: Manca Čujež

Slabša telesna pripravljenost

Dejstvo je, da imajo ljudje, ki se ne gibljejo veliko, kar štirikrat višjo možnost, da bodo med zahajanjem v gore doživeli srčni infarkt kot tisti, ki so telesno dobro pripravljeni. To ne pomeni, da se ne bi smeli ukvarjati s pohodništvom, pomeni samo, da si moramo dobro zastaviti turo, se zavedati težavnosti, dolžine in postaviti pravi tempo hoje. S pretiravanjem lahko veliko izgubimo, z zmernostjo in počasnim dvigom kondicije pa bomo precej izboljšali zdravje, saj ima hoja v naravi tako fiziološki, sociološki kot psihološki blagodejni učinek na posameznika.

Prvo, kar se mora pohodnik pred samim pohodom vprašati, je:
- kam gremo,
- kakšna je pot,
- koliko časa bomo hodili,
- kako na gosto so koče,
- kdaj in kam bomo prišli po koncu pohoda.

Seveda je dobro, če poznamo teren ali pa imamo s seboj zemljevid, ki pa ga je treba znati uporabljati. A med najbolj nujnimi stvarmi je vsekakor oprema. Že avgusta lahko v visokogorju doživimo snežne plohe, močne nevihte pa so tako ali tako nekaj vsakdanjega. Zato moramo poskrbeti za dobro opremo:vetrne hlače, anorak, kapa, rokavice, bivak vreča, prva pomoč in baterijska svetilka. Pri večdnevnih turah tudi dodatne količine energetsko bogate hrane in vode. Pri plezanju pa je pametno vzeti s seboj še plezalni pas, sistem za samovarovanje ter čelado.

Hrana, voda, obutev, vreme

Nikakor se ne bi smeli znašati na pitno vodo iz naravnih virov ob poteh, cestah ... Zmeraj moramo imeti s seboj lastno zalogo pitne vode, pri celodnevni hoji pa je dobro zaužiti vsaj dva večja obroka. Hrano in pijačo lahko dobimo tudi v gorskih kočah, ki so v večini odprte od konca junija do začetka oktobra. Hrana naj vsebuje ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine in tudi vitamine, minerale, soli in vlaknine.

Izjemno pomembno pa je tudi tekočinsko in elektrolitsko ravnotežje. Z znojenjem namreč izgubljamo soli in minerale. Oseba lahko izgubi tudi do 9 litrov vode in to tekočino je treba nadomestiti. Dobro je piti kombinacijo vitaminskih in mineralnih napitkov, lahko kar med samo turo, a v majhnih požirkih, saj telo absorbira le od 15 do 20 mililitrov tekočine na minuto. Več spijemo pred in po hoji. Izogibajte se alkohola, saj je diuretik in zastruplja organe. Poleg tega širi žile in pospeši odtekanje toplote iz telesa, kar je lahko pri zimskem pohodu zelo nevarno.

Varno v gore - 4
Varno v gore - 4 FOTO: Manca Čujež
Verjetno ni treba posebej omenjati, da je obutev izjemnega pomena. Zlomljena noga je lahko v divjini tudi smrtno nevarna. Ne pozabite še na sončna očala in zaščitno kremo, prav pa pridejo tudi palice, ki razbremenijo sklepe in povečajo stabilnost. Kaj vse potrebujete s seboj, pa je v glavnem odvisno od same ture. Se pravi, je potrebno upoštevati naslednje dejavnike: letni čas, dolžina in tehnična zahtevnost, pogostost gorskih koč in število pohodnikov.

Izjemno pomembna naloga je spremljanje vremena. V primeru, da meteorologi za določeno področje napovejo povišano stopnjo neviht, se v gore raje ne odpravljajte. Vendar pa se vseh neviht ne da napovedati, zato je pametno spremljati opozorilne znake:
- soparno ozračje,
- kopasti oblaki s temnim vznožjem,
- zelo nevarno je, ko je ozračje že tako naelektreno, da se dvigujejo lasje ali se celo sliši preskakovanje elektrike.

Kaj storiti v primeru nevihte?

Če vas med planinarjenjem preseneti nevihta, se nikar ne zadržujte pod osamljenim drevesom, vrhovih in grebenih, vodnih žilah, žlebovih, ob vznožju skalnih sten, daljnovodih.

Pred strelo se je nemogoče popolnoma zavarovati, a se da vsaj nekoliko zaščititi. Manjša možnost, da v osebo udari strela, je v globelih, dolinah, 15 metrov od skalnih sten, pod vrečo za bivakiranje in če sedite na nahrbtniku s prekrižanimi nogami. A največ lahko naredimo tako, da smo med nevihto v zaprtem prostoru. "Če bi si radi zagotovili največjo možno varnost, načrtujte izlet tako, da boste pravočasno, tj. opoldne oziroma zgodaj popoldne, že na varnem, v koči, na vlaku, v avtu,“ svetujejo pri URSZR (Upravi RS za zaščito in reševanje).

Potrebno se je tudi zavedati, da če nekoga zadene strela, ta ni pod električno napetostjo in mu je varno pomagati.

A naj smo še tako dobro pripravljeni (telesno in z opremo), do nesreče lahko pride kadar koli. In prvo pravilo je, da v primeru nesreče ostanemo kar se da mirni. V primeru, da se poškoduje druga oseba, ponesrečencu po zakonu morate pomagati. Najprej poskrbite za njegovo poškodbo, nato pa pokličite pomoč.

Gorski reševalci
Gorski reševalci FOTO: Irena Mušič Habjan

Nekaj nasvetov za pohod:
- Začnite dovolj zgodaj, da se izognete popoldanskim nevihtam in opoldanski vročini. Pravi čas se obrnite nazaj, da ne boste hodili po temi.
- Preverite vremenske napovedi in si poglejte, kje točno so poti do cilja, ter preverite težavnost poti.
- Cilj pohoda je varna vrnitev domov, ne osvajanje vrha. Če morate, potem raje za vzpon izberite težjo pot, za sestop pa lažjo.
- Vzpon zmeraj prilagajajte vašemu zdravstvenemu stanju.
- V planine ne zahajate sami, če pa že, potem je treba obvezno nekoga obvestiti, kam greste. Tisti mora obvestiti reševalce, če se ne vrnete ob določeni uri. V vsakem primeru pa je najbolje, da se odpravite z nekom, ki pot dobro pozna. Samohodstvo je lahko usodno tudi pri manjših nesrečah.
- Pozanimajte se, če je koča odprta, preden se zanašate, da boste prespali v njej.
- Uporabljajte označene poti, saj je poškodovance zelo težko najti izven poti. S hojo po brezpotju, zaradi padajočega kamenja, lahko ogrožate tudi druge planince.

Dodatni nasveti za samo pot:
- Začnite počasi, da se telo ogreje, nato pa držite enakomeren tempo, ki ga držite znotraj skupine.
- Osnovni tempo naj določi najšibkejši član skupine.
- Privoščite si počitek, vsaj nekaj minut na vsako uro.
- Pazite na otroke.
- Vpis v planinsko knjigo je pomemben tudi zaradi varnosti, saj bodo reševalci tako vedeli, kje vse ste bili.
- Če pride do nevihte, se umaknite z grebenov in drugih izpostavljenih mest. V gozdu se skrijte pod manjša drevesa, predvsem pa se izogibajte osamljenih dreves.
- Vse, kar prinesete v gore, morate tudi odnesti v dolino.

Če želite posneti fotografijo s prečudovitim razgledom, pa ni treba ravno splezati na goro ali poleteti na drug konec sveta. Tudi Slovenija skriva na tisoče prelepih kotičkov, kjer lahko uživate v občudovanju okolice in jo ovekovečite. Nekaj čudovitih razgledov si lahko ogledate TUKAJ, ali pa pošljete fotografijo razgleda, ki se vam zdi najlepši in tako sodelujete v nagradni igri Doživi svoj najlepši razgled s popolnim vidom! Zakaj bi svoje vtise hranili le zase, če jih lahko občudujemo vsi?!

 

KOMENTARJI (4)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 497