Moskisvet.com
Tiranozaver - 4

Svet na Kanalu A

Oživitev dinozavrov: Je to v resnici mogoče?

N.J.
11. 06. 2015 10.40
5

Se še spomnite trenutka, ko smo pred dvaindvajsetimi leti na velikem platnu z otroškim čudenjem občudovali osupljive posnetke davno izumrlih vrst? Si predstavljate, da bi v resnici razvili pravega dinozavra in ustvarili pravi jurski svet?

dinozavri - 3
dinozavri - 3 FOTO: Karantanija Cinemas
Kako so digitalni dinozavri spremenili filmsko industrijo? 22 let je od prvega Jurassic parka in posebni učinki, uporabljeni v filmu, še vedno konkurirajo sodobnim filmskim podvigom.

SVET ob 18h.
Ko je na platna prišel prvi Jurski park, je zavladala prava dinozavromanija. A eden najuspešnejših filmov vseh časov, ki je prinesel okoli milijardo zaslužka, je hkrati tudi film, ki je postavil nove smernice razvoja filmske tehnologije. Film Stevena Spielberga je tako prvi, ki je tedaj iz računalniške tehnologije resnično izkoristil maksimum: Terminator 2 iz leta 1991 in Tron iz leta 1982 sta že vsebovala računalniško grafiko, a v Jurskem parku ni vse temeljilo na računalniških podobah – da bi pričaral resničnostni videz, je Spielberg film snemal s pomočjo številnih resničnostnih efektov, med drugim je uporabljal posebne realistične lutke dinozavrov - 'igrače' naravnih velikosti in animatroniko. Leta 1993 je tako Steven Spielberg z uporabo takrat nadvse inovativne tehnologije premaknil mejo mogočega in ustvaril zgodbo o parku na samotnem otoku, kjer so znanstveniki iz DNK, najdene v komarjih, ujetih v jantar, s kloniranjem ustvarili dinozavre. Film je prinesel tri oskarje za tehnične dosežke, vključno z nagrado za najboljše vizualne efekte. Sledili sta mu še dve uspešni nadaljevanji. Kar 14 let so se ustvarjalci posvečali tehnologiji, da so ustvarili in izpilili scenarij za četrti del, poimenovan Jurski svet.

dinozavri - 4
dinozavri - 4 FOTO: Karantanija Cinemas
Ko se ljudje igrajo boga ...

Znanstvenofantastično akcijsko dogajanje je postavljeno na otok Isla Nublar, kjer dvaindvajset let po katastrofalnih dogodkih nemoteno obratuje luksuzen tematski park, ustvarjen po izvirni ideji vizionarja Johna Hammonda. Na tem otoku ob obali Kostarike na deset tisoče gostov vsakodnevno spoznava prazgodovinske čudeže narave. Otroci ljubkujejo in jahajo nežne Triceratopse, množice pa vzklikajo, ko mogočni Mosasaurus skoči iz morja in se posladka z belim morskim psom. Družine z vsega sveta tako z varne razdalje navdušeno zrejo v dinozavre vseh vrst in velikosti, ki so ponovno oživeli, da bi ukročeni služili človeški zabavi. Ker zanimanje javnosti za obisk parka sčasoma upada, se lastniki odločijo, da bodo množice privabili z novo atrakcijo – s pomočjo genske manipulacije bodo ustvarili povsem novo vrsto dinozavrov. Prvi križanec je Indominus rex, njegova genetska sestava pa je strogo zaupna. Po nastanku v epruveti in odraščanju v popolni izolaciji, med katerim je pojedla svojega edinega sorojenca, je najnovejša atrakcija pripravljena na predstavitev javnosti …

Bi lahko Jurski svet postal resničnost?

Pred leti so v prvem delu Jurskega parka iz komarja, fosila iz jantarja, ki je nekoč pil dinozavrovo kri, ustvarili novega, pravega dinozavra, tokrat pa v filmu predstavljajo genetsko izdelanega superdinozavra. Verjetno se je že marsikdo med vami vprašal, ali je to resnično izvedljivo. Pri CNN so se lotili raziskovanja prav teh možnosti.

Poleg tega, da bi bilo zelo težko najti v jantarju shranjenega komarja z dinozavrovo krvjo, je tukaj še en razlog, zakaj bi bilo pridobivanje DNK dinozavra na tak način precej nemogoče. Organske molekule, beljakovine in DNK, se po smrti hitreje razkrajajo. Skoraj nikoli jih ni mogoče najti v kosteh, starejših od nekaj tisoč let.

Zamisli o tem, da bi se pri fosilih te molekule hranile dlje, so bile vedno kontroverzne. Iz najdenih okostij dinozavrov recimo še ni uspelo pridobiti DNK zapisa, medtem ko je že uspelo v fosilih najti druge molekule, vključno s krvnimi celicami, celicami kože, pa tudi molekule mišic, perja in drugih tkiv. Takšna ohranjanja so dolgo veljala prej za izjemo kot pravilo.

dinozavri - 5
dinozavri - 5 FOTO: Karantanija Cinemas
Nova študija, ki jo je izvedel Sergio Bertazzo s sodelavci, spreminja to percepcijo. Kot pravijo, se celice veliko bolj pogosto ohranijo, kot pa si mislimo. Bertazzova ekipa je pod drobnogled postavila številne kosti dinozavrov iz Kanade, stare okoli 80' milijonov let. Uporabili so posebne analitične tehnike, s katerimi so pregledali površja in notranjo sestavo fosilov, posvetili so se tistim najmanjšim delcem. Vse kosti sicer niso bile najbolje ohranjene. Z uporabo elektronskih mikroskopov so pregledovali drobne delce, ki jih z očesom ni mogoče videti in ugotavljali njihovo kemijsko molekularno sestavo. V študiji so prikazali jasne strukture v fosilih, kjer je bil ohranjen prvotni kostni kolagen, proteinska komponenta vseh kosti vretenčarjev. S tem so spremenili percepcijo o tem, kako in zakaj se mehka tkiva ohranjajo v fosilnih najdbah.

Kljub temu, da se najdejo ohranjene celice, to ne pomeni, da bi lahko ustvarili resnične dinozavre, zato lahko pozabimo na resnične Jurske parke z resničnimi dinozavri.

DNK se vseeno prehitro razkraja in v najdenih celicah v fosilnih ostankih DNK zapisa niso našli. So pa pridobili pomembne informacije o celičnih strukturah teh praživali in o organskih komponentah, kar omogoča nadaljnje raziskave izumrlih živali za kar so dolgo menili, da je nemogoče, a je z uporabo tehnologije še kako mogoče. Na podlagi takšnih odkritij lahko raziskujejo, ali so bili dinozavri res toplokrvna bitja z hitrejšim metabolizmom od ptic ali pa so bili bolj podobni reptilom. Morda res ni mogoče več oživeti dinozavrov, lahko pa se počasi premaknemo naprej in poskusimo razumeti več o njihovih fosilnih ostankih in biologiji.

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 607