Lahko ga dobite kadar koli!

Čeprav se v povprečju z virusom genitalnega herpesa okuži več žensk kot moških, si tudi predstavniki močnejšega spola ne smete zatiskati oči pred možnostjo okužbe, ogrožen je namreč vsak spolno aktiven posameznik. Natančni podatki za Slovenijo sicer niso znani, a ocenjujejo, da virus v sebi nosi okoli 15 do 20 odstotkov Evropejcev. Ta se prenaša več ali manj s spolnim odnosom, tudi oralno-genitalnim, in kot poudarja tudi dermatovenerolog prim. dr. Marko Potočnik iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, je podatek, da se nekdo lahko okuži na primer na straniščni školjki, popolnoma izmišljen. Virus je namreč zelo občutljiv in odmre, ko je izpostavljen zraku. Druga možnost je tudi prenos virusa iz matere na otroka med nosečnostjo, na kar opozarja tudi ginekologinja asist. dr. Nina Jančar z ginekološke klinike UKC Ljubljana na vizita.si.

Kaj pravzaprav je genitalni herpes?

Gre za eno najpogostejših spolno prenosljivih bolezni, ki jo povzroča virus herpesa simpleksa. Ta po okužbi doživljenjsko ostane v telesu ter se v neaktivni obliki običajno naseli v živčnih celicah v ledvenem predelu in vsake toliko izbruhne, pri nekaterih redkeje, pri drugih pogosteje, ter povzroči nastanek herpetičnih sprememb. Med samo okužbo in izbruhom bolezni včasih preteče več dni ali celo let, pri nekaterih pa lahko virus ždi v telesu in nikoli v vidni obliki ne privre na dan. Ker slednji ponavadi ne vedo, da so okuženi, virus nevede prenašajo dalje.

Ko virus izbruhne ...

Pred prvim izbruhom bolezni se posameznik ponavadi slabo počuti, simptomi so podobni gripi. Lahko se pojavi glavobol, bolečine v mišicah ali sklepih, pekoče uriniranje, povišana telesna temperatura, povečajo se lahko dimeljske bezgavke. ''Pacient nato na genitalijah občuti srbenje oziroma ščemenje, nekaj ur pozneje pa se pojavi rdečina, na mestu rdečine pa mehurčki, napolnjeni s prozorno tekočino, ki pozneje postane motna,'' pojasni dr. Potočnik. Po dveh do treh dneh mehurčki počijo, na njihovem mestu pa ostanejo boleče razjede, ki se zacelijo s krastami in čez dva ali tri tedne izginejo. Pri moških se mehurčki pojavijo na glavici in kožici penisa, lahko pa tudi na zadnjici, okoli zadnjika, na zgornjem delu stegen, v dimljah ali nad sramno kostjo.

Čeprav bolezen sama po sebi ni nevarna, pa je nadvse neprijetna in predvsem nadležna. Kot rečeno, virus od trenutka okužbe biva v telesu celo življenje in lahko kadar koli izbruhne na dan, možnost izbruha pa povečajo razne psihične obremenitve, hormonske spremembe, stres sli oslabljen imunski sistem.

Kako se zaščititi?

Resda pogosto menjavanje spolnih partnerjev tveganje bistveno poveča, kar pa še ne pomeni, da zvestoba eni partnerici pomeni 100-odstotno zaščito. Kot poudarja dr. Potočnik je edina zanesljiva zaščita abstinenca, ki pa je dandanes skoraj od nikogar ne moremo pričakovati. ''Absolutno priporočam uporabo kondoma, zlasti pri neki novovzpostavljeni zvezi, saj je ena izmed najbolj zanesljivih zaščit, a ker ta ponavadi ne prekrije celotnega spolovila oziroma se mehurčki nahajajo tudi na področju okoli penisa, je okužba kljub temu možna.'' Na splošno sicer spolne odnose med izbruhom bolezni odsvetujejo, uporaba kondoma pa je obvezna tudi v času, ko virus miruje v telesu, saj bolnik lahko izloča viruse tudi, ko nima značilnega mehurčkastega izpuščaja. Kljub uporabi kondoma se je z virusom okužila tudi 32-letna Petra, katere zgodbo si lahko preberete na zadovoljna.si.

Kako se boriti z virusom?

Ker gre za občutljivo področje, je za marsikoga genitalni herpes tabu tema, zato je tudi pomoč poiskati za večino neprijetno. A treba je zbrati pogum in obiskati zdravnika, kljub dejstvu, da virus kot rečeno ostane v telesu in se ga ni mogoče znebiti. ''Zdravnik herpes prepozna po klinični sliki in zgodbi, ki jo pacient pove. Sveže nastali mehurček predremo, vzamemo bris, tega pa pošljemo na inštitut za mikrobiologijo, kjer določijo virus. Zdravila, ki bi uničilo povzročitelja genitalnega herpesa, za zdaj še ni, ravno tako ne cepiva, obstajajo pa zdravila, ki lahko bistveno izboljšajo klinično sliko, predvsem v obliki tablet, ki jih pacient začne jemati takoj, ko začuti, da bo bolezen spet izbruhnila,'' še pove dr. Potočnik, ki med drugim med pojavom mehurčkov priporoča, da bolezni pustimo svojo pot. Lahko si sicer pomagate s hladnimi obkladki, kar pa ne bo bistveno izboljšalo stanja. Raje poskrbite, da do okužbe s sicer nenevarnim, a neprijetnim virusom sploh ne bi prišlo. Saj veste, kako pravijo – po toči zvoniti je prepozno!

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!