Moskisvet.com
Jure Šterk

Svet na Kanalu A

Zaradi tega jih ne bomo nikoli pozabili!

N.J.
20. 01. 2015 12.52
15

Čeprav je Slovenija majhna država, živijo (in so živeli) v njej nekateri največji in najbolj prepoznavni športniki sveta. Vsak izmed njih je nekaj posebnega, edinstvenega. Po zaslugi vsakega izmed njih je Slovenija v svetu bolj prepoznavna, kot bi bila, če njih ne bi bilo.

V Sloveniji se vsak drugi prebivalec ukvarja s športom, številni se rekreirajo – tečejo, obiskujejo fitnes, vodene vadbe ... Kopica med njimi je ekstremnih. Pa ne ekstremnih v smislu, da pretiravajo z določenim športom po času, temveč se resnično podajajo v ekstremne razmere in si zastavljajo ekstremne cilje. Nekateri temu posvetijo vse življenje in pri doseganju ekstremnega cilja življenje tudi izgubijo. Takšnih je v Sloveniji kar nekaj, tri prepoznavnejše pa je strast žal pokopala.

Pisali so zgodovino slovenskega ekstremizma

Trije možje, ki so se vpisali v zgodovino slovenskega ekstremnega športa in med posvečanjem svoji strasti izgubili življenje, so ekstremni kolesar Jure Robič, neustrašni pomorščak Jure Šterk in drzni alpinist Tomaž Humar.

Jure Šterk
Jure Šterk FOTO: POP TV
Tomaž Humar je verjetno prvo ime, na katerega marsikateri Slovenec pomisli, ko se omenja ekstremne športe v Sloveniji. Strastni alpinist, ki je sicer živel v Kamniku, je osvajal svetovne vrhove in presenečal javnost: leta 1999 je osvojil 8-tisočaka Dhaulagiri, leta 2005 šokiral s helikoptersko reševalno akcijo iz stene 8.125 metrov visokega Nanga Parbata, ko je reševanje spremljala širša javnost in vsi smo stiskali pesti, da bi se vse izšlo po načrtih. Kot tretji na svetu in prvi Neameričan se je povzpel na vrh stene El Capitana v narodnem parku Yosemitev v Kaliforniji in osvojil številne najvišje vrhove sveta. Žal je prišlo leta 2009 do tragedije. Humar se je samostojno podal na plezalski podvig po južni stene 7.227 metrov visokega Langtang Lirunga v Himalaji. Na višini 6.300 metrov si je zlomil nogo, nekateri menijo, da je imel tudi poškodovana rebra in hrbtenico. Na dan nesreče se je še javil v bazni tabor, nato se je začela iskalna akcija. Njegovo truplo so švicarski alpinisti našli, po tem ko je tam ležalo že kakih 4 ali 5 dni. Družina se je odločila za pogreb v Nepalu.

Jure Šterk
Jure Šterk FOTO: POP TV

Jure Robič, ki je bil sicer pripadnik Slovenske vojske, pravzaprav ni ustvarjal vojaške kariere. Bil je vrhunski ekstremni kolesar in je leta 2004 postavil svetovni rekord v 24-urnem kolesarjenju. V enem samem dnevu je prekolesaril kar 835 kilometrov, kar bi bil marsikomu izziv že z avtom. Podelili so mu tudi laskav naziv Slovenec leta, nikoli ni zlorabljal prepovedanih substanc in zato so mu podelili priznanje za fair play, žal pa se je prav na kolesu zaključila njegova življenjska pot. In to ne med ekstremnim podvigom – 24. Septembra 2010 je kolesaril po gozdni poti na Plavškem rovtu nad Jesenicami, ko mu je avtomobil zaprl pot, kar je bilo zanj žal usodno.

Marin Medak v akciji
Marin Medak v akciji FOTO: osebni arhiv

Tudi Jure Šterk je poskrbel za večjo prepoznavnost Slovenije in svoje življenje posvetil ekstremizmu. Pri 72 letih se je konec oktobra 2007 odpravil na novo 'misijo' – brez postanka z 9,2-metrsko jadrnico Lunatic obpluti zemeljsko oblo. Rekord bi postavil kot najstarejši, ki mu je to uspelo, pa tudi z najkrajšo jadrnico do tedaj.Krenil je iz novozelandskega pristanišča na 25 tisoč morskih milj (46,3 tisoč kilometrov) dolgo pot. Pred zahodno obalo Avstralije se je še zadnjič javil, nato pa je njegovo jadrnico našla ameriška raziskovalna ladja 500 milj zahodneje. Predvidevajo, da je padel v morje, a ker je imelo le 7 stopinj Celzija, je bil padec zanj usoden.

Preveslal bo Mediteran!

Vse le ni vedno tragično. Eden izmed ekstremnih slovenskih športnikov, o katerem je veliko govora zadnje čase, je prav gotovo mladi Marin Medak, ki mu je kot prvemu Slovencu uspelo preveslati Atlantski ocean.

Kaj vse ima o novem ekstremnem podvigu povedati Marin Medak, izveste v oddaji Svet na Kanal A ob 18. uri!
Že v začetku dolge in izčrpajoče poti, ko je vodil četverico, ki je z golimi rokami preveslala Atlantik, se je soočal z morsko boleznijo, bruhal, sledil je boj z nevarnimi valovi, orkanskimi vetrovi, halucinacijami ... Ta podvig je uspešno prestal leta 2012, zdaj pa se pripravlja na neverjeten nov podvig – februarja bo v družbi Avstralca poskušal preveslati Sredozemlje, kjer je vreme precej nestabilno, valovi pa se 'lomijo'. Pričakujejo izjemno močne vetrove, ki jih na Atlantiku v takšni meri ni bilo.

Preveslati več kot 2000 km južnega zimskega Mediterana bo tako bojda težje kot preveslati Atlantik, in to zaradi vremenskih zimskih razmer – vetrov nad 100 km/h in strmih valov. 27-letnik se na pot odpravlja v paru in menda bo poleg vseh ekstremnih okoliščin ubijajoča tudi globoka tišina, saj bo, ko bo eden od njiju veslal, drugi tačas počival. Čoln bo nekoliko manjši od tistega iz leta 2012, poleg tega ima dve kabini, a le eno pozicijo za veslanje, v primeru prevrnitve pa se čoln sam obrne nazaj v pravilen položaj.

Marin Medak je sicer podjetnik in najmlajši vodja veslaških odprav čez oceane. Pred odpravo leta 2012 je Medak uspešno opravil več kajakaških ekspedicij po svetu (preveslan Jadran, obala Južne Koreje, Savudrija-Zakintos…). Marin je prav tako predavatelj na temo motivacije in vodenja skupin ter svoje poglede prikaže skozi konkretne primere iz ekstremnega športa.

Odpravo boste lahko spremljali na:
-TW: @marinmedak
-FB: Marin Medak
-www.marinmedak.com
Medak se zaveda tudi nevarnosti. "Morava imeti popolno zaupanje v barko, znati morava popraviti opremo in še vreme nama bo zagotovo nagajalo. Če bova ob nevarnosti narobe odreagirala, pa lahko ogroziva lastna življenja in tudi življenja tistih, ki bi nama priskočili za pomoč. Tega pa si seveda ne želiva," je povedal za 24ur.com.
 
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (15)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 660