Pravo ’orodje’ za pravi namen
Pred davnimi časi se motocikli za trial niso tako drastično razlikovali od običajnih. Pravzaprav so v roke vzeli cestni motocikel, z njega ’pometali’ vse, česar voznik ni potreboval, nekoliko izboljšali vzmetenje in nanj namestili malce bolj zajetne terenske pnevmatike. Fantje so sprva ’naskakovali’ naravne in umetne ovire zgolj iz čistega veselja, v šestdesetih letih pa so se bolje organizirali. Prvi mednarodni prvak v tej panogi je leta 1964 postal Britanec Don Smith, od takrat pa do danes pa je preteklo že mnogo goriva in potu.
Trial motocikli so zanimiva ’pasma’ motoriziranih dvokolesnikov. Grajeni so kar se da lahko, njihova teža pa komaj presega 70 kilogramov. Poganjajo jih enovaljni dvo ali štiritaktni pogonski agregati, katerih prostornina se giblje od 125 do preko 300 kubičnih centimetrov. Podatki o zmogljivostih tovarniških ’dirkalnikov’ so strogo varovana skrivnost, saj so vitki dvokolesniki deležni intenzivnih predelav. Moč najbolj zmogljivih agregatov naj bi znašala preko 20 kilovatov, ’brcnili’ pa naj bi s preko 30 Nm navora. Tu je še zmogljivo vzmetenje s skoraj dvajsetcentimetrskim hodom, hidravlične kolutne zavore, posebne pnevmatike, ki so zaradi oprijema in stabilnosti napol prazne, petstopenjski menjalnik, dvolitrski rezervoar za gorivo in … no, pravzaprav je to vse. Zaman boste iskali sedež, ali električni zaganjalnik. Na trial motociklu ni časa za počitek.
Tekmovanja potekajo na posebnih poligonih v dvoranah ali na naravnih terenih. Izvirnost organizatorjev tekmovanj ne pozna meja, da bi tekmovalcem kar najbolje zagrenili življenje pa se poslužujejo razno raznih rekvizitov. Rezultat so atraktivne proge, kjer se preizkušajo tekmovalci v več kategorijah. Od žensk, moških, do štirikolesnikov in motociklov s stranskimi prikolicami. Šport je najbolj priljubljen v Veliki Britaniji in Španiji in največ prvakov prihaja ravno od tam.
Med najbolj uspešne voznike spadajo Britanec Dougie Lampkin, ki je osvojil dvanajst naslovov prvaka in Španec Toni Bou, ki je s 13. naslovi nepremagljiv že od leta 2007. V skupnem seštevku narodov z 31 naslovi vodijo Španci, Britanci so jih zbrali 22, Finci 5, Francozi eno manj, Belgijci tri, Nemci dva, Američani, Švedi in Japonci pa po enega. V prvenstvu nežnejšega spola že več kot desetletje ’vlada’ Španka Laia Sanz, ki je osvojila že 12 nazivov svetovne prvakinje.
Karkoli storiš, ne stopi na tla
Posamično tekmovanje je razdeljeno v več preizkušenj. Vsakega tekmovalca na stezi spremlja t.i. ’opazovalec’, ki šteje, kolikokrat je udeleženec stopil na tla. Vsak dotik s tlemi prinaša kazensko točko. Če tekmovalec s progo opravi brez dotikov, je uspešno ’počistil’ preizkušnjo. Če tekmovalcu med preizkušnjo ugasne motor, z obema nogama stopi na tla, zapelje s steze ali se obrne, si prisluži maksimalno število petih kazenskih točk, dosežek pa tekmovalci poimenujejo ’fiasko’. Na koncu tekmovanja zmaga tekmovalec z najmanjšim številom kazenskih točk.
Priporočajo ga vsem
Trial ni le tekmovanje pač pa tudi izjemna priložnost za pridobivanje izkušenj z motocikli, zato ga uporabljajo tudi šole varne vožnje. Udeleženci se na takšnem motorju spoznajo s pomembnostjo ravnotežja, usklajevanja zavore, sklopke in plina, pridobljene izkušnje pa koristijo tudi motoristom, ki se sicer ne prevažajo po neutrjenih terenih.
Ne boste verjeli, a ’trialiste’ imamo tudi v Sloveniji. Imamo celo nekaj tovrstnih poligonovo in državno prvenstvo, kjer lahko zasledimo nekaj obetavnih tekmovalcev. Med njimi je tudi mladi Jaka Ogris, več o njegovih motociklističnih vragolijah pa si oglejte v videu.
Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV