Kako se boriti z največjimi 'morilci'?

Obstaja veliko dejavnikov, ki vplivajo na možnost srčnega infarkta, možganske kapi, periferne žilne bolezni in tako naprej. Med najpomembnejšimi je vsekakor holesterol (LDL), ki je ključna sestavina živalskih celic. Holesterol nastaja v jetrih, veliko pa ga dobimo s prehrano in kadar ga je v telesu preveč, se začne kopičiti v stenah žil.

Zaželene vrednosti holesterola:

- skupni holesterol: manj kot 5 mmol/l,
- holesterol LDL: manj kot 3 mmol/l,
- trigliceridi: manj kot 1,7 mmol/l,
- holesterol HDL: več kot 1 mmol/l pri moških,
- holesterol HDL:več kot 1,2 mmol/l pri ženskah

Holesterol se po našem telesu prenaša s krvjo. Največ je škodljivega LDL holesterola, ki predstavlja nevarnost za nastanek bolezni srca in ožilja. 

Seveda obstaja tudi koristen HDL holesterol, a žal v manjših količinah. Ta z žilnih sten odstranjuje slab holesterol in je neprecenljiv pri preprečevanju zgodnje srčne ter možganske kapi. Vendar ni pomembna le čim nižja raven slabega holesterola, tudi prenizka vrednost HDL holesterola ni priporočljiva, saj njegovo pomanjkanje omogoča še tako majhnim količinam LDL holesterola, da se kopiči po žilnih stenah.

Kako zvišati HDL holesterol v krvi?

Gibanje

Zmerna telesna aktivnost vam bo pomagala ohranjati telesno težo, zniževati raven škodljivega LDL holesterola in hkrati zviševati raven koristnega holesterola. Koristna je vsaka vrsta telovadbe, tudi hoja po stopnicah, namesto vožnje z dvigalom. V povprečju bi morali biti aktivni vsaj 30 minut na dan, pet dni v tednu.

Kokosovo olje

Kokosovo olje vsebuje zdrave maščobe, ki jih naš organizem učinkovito spreminja v energijo in jih ne skladišči v obliki maščobe. Zaradi svoje nasičenosti je izjemno stabilno pri visokih temperaturah, tudi do 177 stopinj. Ker pri segrevanju ne izgubi koristnih lastnosti in sestavin, ga lahko brez skrbi večkrat uporabljamo. Kokosovo olje se lahko preprosto uporablja namesto masla, margarine ali jedilnega olja.

Živila rdeče barve (rdeča paprika, rdeč fižol, paradižnik ...)

Rdeče obarvana živila vsebujejo nizkoglikemične ogljikove hidrate, ki med jedjo ne povzročajo hitrega dviga ravni inzulina v krvi. To pa je dobro za raven vašega holesterola HDL v krvi. Izogibajte se belemu kruhu, instant pireju, belemu rižu ...

Zdravila

Če se oseba zdravo prehranjuje, je zmerno telesno aktivna, raven holesterola HDL pa se ne zviša, bo zdravnik najverjetneje predpisal zdravila, s katerimi se lahko zniža raven holesterola tudi do 60 odstotkov, hkrati pa zvišajo raven HDL holesterola. Zdravljenje je sicer varno, preizkušeno in učinkovito, traja pa žal do konca življenja.

Kako lahko zmanjšamo vsebnost HDL holesterola v krvi?

- Ustrezna prehrana je gotovo tista, ki lahko največ pripomore k zdravju. Vsebovati mora čim manj nasičenih maščobnih kislin (ki so v maslu, slanini, masti ipd.) in soli. Obroki naj vsebujejo čim več zelenjave, sadja in vlaknin. Tovrstna prehrana zmanjšuje vsebnost maščob v krvi in ščiti žile. Zadnji obrok hrane pojejte najmanj dve uri pred spanjem.

- Sprostitvene tehnike – eden največjih 'morilcev' je stres, ki pospešuje aterosklerozo in nastanek srčno-žilnih bolezni. Študije so pokazale, da so po 11 mesecih transcendentalne meditacije testne osebe imele zmanjšane vrednosti holesterola, znižal se je krvni tlak, mnogi so shujšali in celo nehali kaditi.

- Magnetoterapija; pri uporabi pulzirajočega magnetnega polja gre za proces, pri katerem je lahko energijsko ravnotežje spet vzpostavljeno. Da bi izboljšali lastno telesno elektromagnetno polje in preprečili blokade, motnje v telesu, lahko uporabimo posebej izdelana elektromagnetna polja. Tako je lahko težava s pomanjkanjem življenjske energije odpravljena.

Srčni infarkt

Srčni infarkt je stanje, ki nastane, ko se zamaši ena od arterij. V Sloveniji ga doživi okoli 3500 bolnikov na leto. Najbolj ogroženi so moški od 50. do 60. leta ter ženske od 60. do 70. leta.

Kako lahko s prehrano pripomoremo k boljšemu zdravju srca in ožilja:

STROČNICE

Redno uživanje stročnic je povezano z nižjim tveganjem za nastanek bolezni srca in ožilja, tveganje pa se zmanjša kar za 22 odstotkov. Stročnice so bogat vir vitaminov B. Ti imajo pomembno vlogo pri zniževanju ravni homocisteina, ki je škodljiv za stene žil.

BROKOLI

Brokoli je izvrsten vir flavonoidov, karotenoidov, vitamina C, folatov in kalija, ki pomagajo preprečevati nastanek srčno-žilnih bolezni. Vsebuje tudi večje količine prehranske vlaknine, vitamina E in vitamina B 6.

OVES

Vsebuje folate, ki, tako kot pri stročnicah, pomagajo zniževati raven homocisteina v telesu.

POMARANČE

Zaradi vlaknin so sadeži citrusov eden najbogatejših virov pektina (vrste prehranske vlaknine). Pomaranče s pomočjo folatov pomagajo preprečevati nastanek bolezni srca in ožilja.

DIVJI LOSOS

Losos je eden izmed najbogatejših virov omega-3 maščobnih kislin. Če uživamo dovolj teh kislin, zmanjšamo tveganje za nastanek arterijskih bolezni.

ŠPINAČA

Predstavlja bogat vir karotenoidov ter drugih hranilnih snovi, ki pomagajo varovati stene žil pred poškodbami. Poleg tega je tudi odličen vir folatov, kalija in magnezija.

PARADIŽNIK

Vsebuje likopen, kalij, niacin, vitamin B-6 in folate, ki ohranjajo srce zdravo.

PURAN

Poleg niacina, vitamina B-6, vsebuje puranje meso (brez kože) tudi vitamin B-12. Nizka vrednost vitamina B-12 v telesu (tudi B-6) je povezana z visokim homisticinom.

OREHI

Uživanje orehov zmanjša tveganje (tudi do 51 odstotkov) za nastanek srčnih bolezni. Tudi če oseba uživa orehe zgolj enkrat na mesec, se pojavi določeno zmanjšanje tveganja. Med drugim orehi vsebujejo tudi omega-3 maščobne kisline.

Seveda se je zmeraj treba posvetovati z zdravnikom. Visok tlak je ne nazadnje lahko posledica obolenja notranjih organov, visok holesterol pa je v vsakem primeru nevaren. A vendarle zdrav način prehranjevanja, redna in zmerna telovadba lahko osebo rešita življenje in izboljšata kakovost le-tega.