Je bil to tajni dogovor med Titom in Kennedyjem?

Prvi človek na Luni po zaslugi jugoslovanskega vesoljskega programa?

Zgodba se odvija v obdobju po 2. svetovni vojni. Takrat je jugoslovanska obveščevalna služba predsedniku Titu odkrila domnevno izgubljene načrte Hermana Potočnika Noordunga za vesoljsko tehnologijo. Tito, ujet med vzhodom in zahodom, se odloči izkoristiti priložnost in izda ukaz za začetek razvoja ambicioznega jugoslovanskega vesoljskega programa. Marca 1961 je program prodan Združenim državam Amerike. Čez dva meseca predsednik John F. Kennedy napove, da bodo Američani poslali človeka na Luno. Mnogi verjamejo, da se je to res zgodilo in da sta ta dogodka povezana.

Ivan se vrne v domovino 50 let po tem, ko ga je vojaška varnostna služba poslala v ZDA, kjer je delal za NASO. Zdaj prvič v življenju sreča hčerko, ki je ni nikoli videl. V filmu skupaj s Francem, upokojenim generalom JLA, ki je bil zadolžen za tajnost jugoslovanskega vesoljskega programa, razkrivata kompleksno mrežo skrivnosti, laži, manipulacij in umazanih političnih iger. Film nas popelje tudi v nekdaj največji podzemni kompleks v Evropi, Objekt 505, nekdanjo strogo varovano bazo jugoslovanskega vojnega letalstva pri Bihaču, ki je jugoslovanska različica bolj znanega ameriškega poligona za testiranje različne tajne vojaške tehnologije, imenovanega Področje 51 (originalno: Area 51).

Kaj je res in kaj ni?

Ta igrano-dokumentarni film, ki je pravzaprav koprodukcija Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Češke in Katarja, je med drugim prvi film HBO Europe v regiji Adria. Način, kako je film posnet, ohranja napetost od prvega do zadnjega trenutka, spodbuja razmišljanje in razprave o teorijah zarot in razkriva mit o domnevnem ameriškem nakupu tajnega jugoslovanskega vesoljskega programa v zgodnjih šestdesetih letih, katerega vrednost naj bi se gibala okoli več milijard dolarjev.
Film je nekakšna zmes realnosti in fikcije, ki prikazuje polpreteklo zgodovino skozi perspektivo teorije zarot. V njem se prepletajo resnični posnetki in osebno pričevanje Ivana, inženirja v jugoslovanskem vesoljskem programu, in sveži, do zdaj javnosti neznani arhivski posnetki, določeni deli so igrani, v film pa je vpet tudi Slavoj Žižek, filozof, ki še dodatno briše mejo med realnostjo in fikcijo in gledalca postavlja na točko, ko se sam odloča, čemu v filmu verjeti in čemu ne.