Najmočnejši biomaterial doslej naj bi bila svilena nit pajka z Madagaskarja, ki je kar desetkrat močnejša od kevlarja. Pajku omogoča pletenje mrež tudi čer rečne struge, niti pa so dolge do 25 metrov. Svila tovrstnih pajkov je najmočnejši organski material, kar jih človek pozna. V analizah se je izkazalo, da je pajkova svila dvakrat močnejša od niti kateregakoli drugega pajka in kar desetkrat močnejša od kevlarja, iz katerega so narejeni neprebojni jopiči. Če bi lahko spletli vrv iz pajkove niti, ki bi bila za prst debela, bi bila ta tisočkrat močnejša od jeklene vrvi in hkrati dosti bolj elastična. Okoli niti se namreč nahajajo mikroskopsko majhne vodne kapljice, v katerih so niti navite v spiralo. Ko nit nategnemo, se zvite nitke raztegnejo, ko napetost popusti, pa voda poskrbi za to, da se niti ponovno navijejo. Kevlarska vlakna so petkrat močnejša od jeklenih, pajkove svilene niti pa so še desetkrat močnejše. Jopič iz pajkovih niti bi ob veliko manjši teži nudil trikrat večjo fleksibilnost od kevlarja in bi bil petkrat močnejši od jekla, pišejo ameriški mediji. Poleg tega je prednost pajkove svile ta, da absorbira veliko količino energije.

Današnji neprebojni jopiči še vedno težki in okorni

Dandanes se za zaščito vojakov, policistov in drugih, ki imajo dnevno opravka z orožjem, uporablja težke jopiče, ki so nefleksibilni (oziroma težje prilagodljivi). Običajno gre za jopič, v katerega se vstavi dve ali več plošči, ki varujejo zgornji del telesa pred izstrelki. Plošče delujejo tako, da delujejo na izstrelek z enako silo, kot ta deluje na njo, ali pa gre za fluidno snov, dodano običajnim sestavinam za izdelavo zaščitnih pošč, ki omogoča, da je jopič bolj fleksibilen, ob udarcu projektila, vbodu noža ali drugi sili pa otrdi in razporedi silo po vsej površini, s čimer se ublaži udar. Običajnim jopičem je mogoče dodajati dodatne plošče, a to pomeni tudi večanje teže, zaradi česar je pri taktičnem delovanju vojak ali policist veliko bolj okoren. Raziskave so pokazale, da ima v Ameriki policist specialec kar 14-krat večjo možnost, da preživi, če nosi zaščitni jopič. Toda mnogi se raje odrečejo varnosti, samo zato, da so pri delovanju lahko bolj spretni in hitri.

Medtem ko se v vojski uporabljajo veliko pogosteje zaščitni jopiči s trdnimi ploščami, se v policiji velikokrat raje uporabljajo mehkejši jopiči, ki razporedijo silo ob udaru, projektila pa ne odbijejo, toda ublaži njegovo silo in ga skozi plasti prepusti kot bi šel skozi pajkovo mrežo. A izdelava lahkega jopiča z višjo zaščito od te, ki jo nudijo jopiči s ploščami, je bilo do sedaj misija nemogoče. Iznajdba načina pridelave svilene niti bi lahko pomenila novo stopničko v razvoju zaščitne opreme, saj bi recimo takšen jopič ne le nudil veliko boljšo zaščito pred projektili in šrapneli, kot jo nudijo jopiči s ploščami iz kevlarja, temveč bi bil takšen jopič tudi veliko lažji in uporaben tudi za vojake.

Inštitut za teoretične študije v Heidelbergu v Nemčiji je preučeval, zakaj je pajkova svilena nit tako močna. Ugotovili sta, da sta razlog dve glavni sestavini: mehek goo gel, ki se proizvede v trebuhu, in trdna nit, ki nastane, ko zapusti telo. Novi izzivi, ki so si jih znanstveniki zadali, so zdaj predvsem usmerjeni v iskanje načina, kako ustvariti pajkovi sili enako snov. Da bi bili produkti iz pajkove svile komercialno dostopni, morajo torej najprej poiskati način, kako tovrstno svilo proizvajati. Vzreja pajkov je namreč nemogoča, saj pajki, ki proizvajajo tovrstne niti, ne morejo sobivati. Na Tajskem so leta 1999 v tehnološkem inštitutu Rajamangala izdelali zaščitni jopič iz cenene svile sviloprejke. Test je pokazal, da 16-slojni material iz svile sviloprejk lahko brez težav zaustavi kroglo 9 mm.

Kraig Biocraft Laboratories v Michiganu so genetsko 'reprogramirali' sviloprejke, da namesto običajne svile pletejo pajkovo. Material so uporabili najprej za izdelavo rokavic, ki naj bi jih kmalu začeli testirati.