Iran: Statistični podatki kažejo, da ima Iran najvišji odstotek operacij nosu na svetu, kar res ni posebej presenetljivo. Ker ženske ne morejo izkoristiti drugih telesnih atributov, da bi pritegnile moško pozornost, porabijo veliko časa za svoj obraz, zlasti nos. Rinoplastika je v tej državi zelo draga, zato si jo lahko privoščijo le tiste, ki prihajajo iz bogate družine. Veliko žensk po operativnem posegu še dolgo nosi preveze čez nos, le zato, da bi pokazale svoj status. Nekatere naj bi nosile celo lažne povoje in se tako pretvarjale, da spadajo med bogato elito. A

Japonska: V večini zahodnih držav se popoln nasmeh, ki ga krasijo lepi zobje, povezuje z lepoto, na Japonskem pa je ravno nasprotno. Mlade Japonke se že zelo zgodaj odpravljajo v zobozdravstvene ambulante, da bi bili njihovi zobje videti nepravilno raščeni in nikakor ne v ravni liniji. Zelo priljubljen je ’vampirski’ videz ali yaeba, ki tam velja za ljubkega, saj menijo, da predstavlja simbol naravne lepote in mladosti.

Irska: Tipična Irka ima goste obrvi, lepo kožo in tanke ustnice. Zanjo so značilni tudi visoko čelo, zelene oči, rdeči lasje ter obraz, posejan s pegicami. Irci prisegajo na naravno lepoto, zato močno cenijo vse naštete ženske lastnosti.

Južna Koreja: Idejo popolne ženske v Južni Koreji opredeljujejo brezhibna bela koža, poudarjen nos, majhen obraz in velike oči. Najpomembnejša stvar pri vsem naštetem pa je oblika obraza – spominjati mora na srce. Brada mora biti ozka, nato pa se mora proti čelu obraz širiti. Da bi dosegli ta ideal, veliko žensk porabi ogromno denarja za lepotne operacije in številne pripomočke. 

Francija: Veljalo naj bi, da so francoske ženske rade naravne skoraj v vseh pogledih. Skoraj ne nosijo ličil, le redko uporabljajo parfum, svoje poraščene dele telesa naj bi ohranjale nedepilirane. Verjamejo, da se resnična lepota ne odraža v ličilih, temveč v lepi koži, zato uporabljajo veliko krem za nego obraza.

Tadžikistan: V Tadžikistanu grmičaste oz. goste in močne obrvi, ki se stikajo na korenu nosu, že dolgo veljajo za lepotni standard pri ženskah. Verjeli naj bi v vraževerje, ki pravi, da bližje kot sta si obrvi, bližje bo mož ženi. Obrvi veljajo tudi za simbol čistosti in nedolžnosti. Čeprav se dandanes stvari hitro spreminjajo, v tem koncu sveta še vedno najdete ženske z ’eno’ obrvjo. Določene ženske naj bi jo poskušale celo ponarediti s pomočjo zelišč ali jih celo narisati.

Savdska Arabija: Oči so ogledalo duše, ženske iz Savdske Arabije pa dajejo temu reku nov pomen. Ker zaradi religije večine svojega obraza ne morejo pokazati svetu, dajejo posebno pozornost svojim očem. Da bi bile bolj privlačne, uporabljajo vse vrste ličil in pripomočkov, s katerimi jih skušajo karseda poudariti.

Kitajska: Tako kot za Korejke tudi za kitajske ženske velja bleda koža za lepotni standard. Ta trend sega še v preteklost, ko je bila barva kože povezana s družbenim statusom. Če je bila koža temnejša, je to pomenilo nižji družbeni sloj in z njim povezano fizično delo. Kitajska dekleta torej ne želijo biti videti tako, zato so pripravljene storiti vse, da bi bila njihova koža snežno bela. Ta obsesija z bledim obrazom seveda  presega le izogibanje soncu, uporabljajo celo kreme, ki vsebujejo posebna belilna sredstva.

Mjanmar: Za plemensko ljudstvo Kayan, ki živi v Mjanmaru, se dolg vrat šteje za simbol zdravja in lepote. Lokalna dekleta zato nosijo okoli vratu medeninaste tuljave že od 5. leta. Najprej jim okoli vratu nadenejo šest obročev naenkrat, nato pa vsako leto dodajo novega. V času poroke število obročev doseže svoj maksimum in dodajanje se preneha. Zaradi tuljav se vrat tako raztegne do 40 cm, celotna konstrukcija pa je tako neudobna, da ženska pogosto sploh ne more obračati glave.

Nova Zelandija: Na Novi Zelandiji tetovaž ne uporabljajo le za okrasitev kože. Staroselci Maori uporabljajo tehniko tetovaže, imenovano ’ta moko’, s katero na obrazu ustvarijo neke vrste osebno izkaznico v črnih in temno modrih vzorcih. Maorske ženske se v adolescenci tradicionalno tetovirajo na področju brade in skušajo ustvariti kar najbolj detajlne tetovaže, ki bi kazale na njihov družbeni status. Ko član drugega plemena vidi tetovažo, zlahka ’prebere’ zgodbo in oceni, kako lepa oz. zanimiva je.

Etiopija: V Etiopiji dekletom, ki pridejo v rodno dobo, najprej odstranijo dva sprednja spodnja zoba in jim prebodejo spodnjo ustnico. Nato jim vanjo vstavijo glineno ali leseno ploščico, ki jo med odraščanjem menjujejo z vedno večjo, da se ustnica razteguje, dokler ne doseže diska končne velikosti. Domorodcem ta ploščica pomeni simbol ženske zrelosti, ki moške privlači in jih pritegne k poroki. Uporabljajo pa tudi uteži, z namenom raztegovanja ušesnih mešičkov, dokler niso dovolj dolgi, da se dotaknejo ramen. Bolj kot so raztegnjena, lepša se jim ženska zdi.