Nesmrtne jazz legende

Jazz je izoblikoval glasbeno industrijo. Vendar je v primerjavi z nekaterimi drugimi zvrstmi, vse od nastanka v 19. stoletju, obdržal status posebne zvrsti umetnosti, ki se ne poslužuje cenenih komercialnih prijemov. Od nastanka do danes je jazz ostal zvest svojim načelom, njegove elemente pa najdemo v praktično vseh glasbenih zvrsteh. Seveda je jazz popularen tudi v Sloveniji in legendarni glasbeniki (ter skupine), kot so Jure Pukl, Kristijan Krajnčan, Perpetuum Jazzile, Eva Hren, Vasko Atanasovski, Bratko Bibič, Zlatko Kaučič, Samo Šalamon, Mia Žnidarič, Aleš Rendla, Rok Golob, Tori Trio, Kombo, Statements, Jaka Kopač, Igor Lumpert, Lovro Ravbar in še mnogi drugi, so se uveljavili tudi izven slovenskih meja. Ne smemo pa pozabiti na profesionalne in amaterske big bende, ki v Sloveniji držijo jazz sceno živo. Slovenija se lahko pohvali tudi z enim največjih neprofitnih big band-jazz festivalov v srednji Evropi, Marezijazz, ki se zgodi vsako leto v juliju na slovenski obali.

Vsekakor je jazz zelo živ tudi v srcih slovenskih ljubiteljev glasbe in Slovenija med svetovnimi zvezdami velja za jazzovsko prijazno državo. Jazz koncerti so v glavnem zelo dobro obiskani, žal pa mnogih legend jazza ne moremo več videti na odrih, še zmeraj pa lahko uživamo v njihovi zapuščini, ki je neprecenljiva.

Art Tatum (klavir, 1909–1956)
Skoraj slepi pianist Art Tatum je eden najboljših pianistov vseh časov. Art je popolnoma preoblikoval vlogo klavirja/piana v jazzu. Izdelal je popolnoma unikaten stil igranja in mnogi glasbeniki se njegovega načina igranja poslužujejo še danes. Art je dobesedno na novo harmoniziral melodije, tako da je spreminjal strukture akordov, uporabljal podaljšane akorde in disonance. To so danes lastnosti bebopa, a je Art to počel približno deset let pred nastankom bebop smeri. Znan je bil tudi po tem, da je igral izjemno hitre in težke prehode, a je ustvarjal iluzijo, da rok skoraj ne premika.


 

Thelonious Monk (klavir, 1917–1982)
Monk je podobno kot Art znan po svojih kompleksnih in disonančnih klavirskih harmonijah ter zaradi tega je eden najpomembnejših oseb v svetu bebopa. Bil je tudi nekoliko ekscentričen, kar je pravzaprav pripomoglo k popularizaciji jazz glasbe. Znan je bil po svojem 'hip' stilu oblačenja (obleke, klobuk in sončna očala). Imel je zelo inovativen način igranja, v pesmih je ustvarjal agresivne napade in nenadne pavze. Obiskovalce svojih koncertov je navduševal tudi s tem, da je pogosto vstal izza klavirja in plesal, medtem ko so ostali člani orkestra igrali naprej.


 

Charles Mingus (kontrabas, 1922–1979)
Kontrabasist, skladatelj, vodja orkestra in tudi pianist Charles Mingus je eden najbolj kreativnih jazz glasbenikov vseh časov. Združeval je elemente gospela, hard bopa, free jazza in klasične glasbe. Charles je bil znan po svojih izbruhih jeze. Med prerivanjem je izbil zob pozavnistu Jimmyju Knepperju ter mu tako uničil kariero. Vendar je bil znan tudi po tem, da ni nikoli ogrozil svoje glasbene integritete in tudi zaradi tega velja za enega najpomembnejših glasbenikov v zgodovini jazza.


 

Art Blakey (bobni, 1919–1990)
Kar veljata Monk in Tatum za jazz pianiste, velja Art Blakey za jazz bobnarje. Praktično vsi jazz bobnarji se zgledujejo po njem, saj je Art skupaj z Maxom Roachem in Kennyjem Clarkeom tako rekoč ustvaril način igranja jazza. Vzel je elemente swinga, bluesa, funka, hard bebopa in ustvaril poseben stil, ki se v glavnem uporablja še danes. Njegov orkester The Jazz Messengers je v tridesetih letih obstoja ustvaril zvezde, kot so Benny Golson, Wayne Shorter, Clifford Brown, Curtis Fuller, Horace Silver, Freddie Hubbard, Keith Jarrett in Wynton Marsalis. Stil Artovega igranja pa je spremenil zvok jazza in ustvaril način bobnanja v modernem bebopu.


 

Dizzy Gillespie (trobenta, vokal, 1917–1993)
Trobentač, pevec, vodja orkestra in skladatelj Dizzy je vplival na mnoge legendarne glasbenike, med drugimi tudi na Milesa Davisa, Clifforda Browna in Fatsa Navarra. Bil je eden tistih, ki so izoblikovali moderen jazz, bil pa je tudi eden prvih, ki je v jazz začel vključevati latinsko glasbo. Vpeljal je plast harmonične kompleksnosti, česar do takrat v jazzu niso poznali. Še danes velja za enega najvplivnejših trobentačev v zgodovini jazza.

 

Max Roach (bobni, 1924–2007)
Poleg Blakeya velja Max Roach za enega najpomembnejših pionirjev na področju jazzovskega bobnanja. Poleg tega, da velja za enega najboljših bobnarjev vseh časov, je bil tudi izjemno dejaven na področju enakih pravic za vse ljudi. Sodeloval je s praktično vsemi legendarnimi glasbeniki njegovega časa, kot so Clifford Brown, Miles Davis, Charlie Parker, Dizzy Gillespie, Duke Ellington in Charles Mingus.


 

Billie Holiday (vokal, 1915–1959)
'Lady Day' je s svojim glasom in stilom petja, ki je nekako povzet po jazz inštrumentih, ustvarila popolnoma novo poglavje jazzovskega petja. Njena pesem Strange Fruit velja za eno najpomembnejših pesmi v človeški zgodovini, tako zaradi besedila, načina petja, kot močnega sporočila, ki ga vsebuje. Billie sicer ni imela velikega razpona niti ni imela pretirano močnega glasu, a je imela svoj čar, ki je izključno samo njen.


 

John Coltrane (saksofon, 1926–1967)
Coltrane je tako rekoč sinonim za besed 'cool'. Ta izjemen saksofonist se je s svojim načinom igranja (znan je po ekstremni intenzivnosti igranja in improviziranju) zapisal med največje legende jazza. Igral je tenor in sopran saksofon ter ustvaril dva različna stila igranja (mehak-melodičen ter agresiven). Velja za ustanovitelja avantgardnega jazza in poleg Milesa Davisa eden tistih, ki so na novo definiralo bebop.


 

Count Basie (klavir, orgle, 1904–1984)
Je bil vodja enega najbolj uspešnih jazz bandov vseh časov. Count Basie Orchestra je več kot 50 let navduševal občinstvo v ZDA, v njem pa so se izoblikovali legendarni glasbeniki, kot so Lester Young, Sweets Edison, Buck Clayton in Joe Williams. Kljub temu Basiea opisujejo kot obzirnega, skromnega, sproščenega in navdušenega glasbenika, ki je vplival na vse zvrsti moderne glasbe.


 

Coleman Hawkins (saksofon, 1904–1969)
Za to, da je saksofon eden najpomembnejših inštrumentov v jazzu, je zaslužen Coleman Hawkins. Njegov inovativen način igranja je bil ključnega pomena za nastanek bebopa nekje sredi štiridesetih. On je bil tisti, ki je omogočil, da so pozneje lahko med drugimi zasloveli John Coltrane, Sonny Rollins in Dexter Gordon. Njegova pesem Body and soul iz leta 1939 velja za osnovo, po kateri se ravnajo vsi jazz saksofonisti, ki so prišli in še prihajajo za njim.


 

Benny Goodman (klarinet, 1909–1986)
'Kralj swinga' je leta 1938 nastopil v Carnegie hall in ta koncert velja za enega najpomembnejših koncertov v zgodovini glasbe, saj je to pomenilo, da se je jazz uveljavil kot veljavna oblika umetnosti. Benny je sestavil eno prvih skupin, kjer so igrali tako belci kot afroameričani. Bil je velik zagovornik enakosti med rasami in eden največjih vplivov poznejših jazz glasbenikov.

 

Miles Davis (trobenta, 1926–1991)
Milesa najlažje opišemo kot eno glavnih figur v jazzu 20. stoletja. Mešal je različne stile in glasbene elemente ter nenehno na novo izumljal glasbene stile. Zaradi njega so nastale podzvrsti, kot so cool jazz, free jazz, fusion, funk in ne nazadnje tudi techno glasba. John Coltrane, Herbie Hancock, J.J. Johnson, Cannonball Adderley, Keith Jarrett, Bill Evans, Wayne Shorter, Chick Corea in še mnogi drugi so postali zvezde tudi zaradi Milesa. Zaključimo lahko čisto preprosto: Miles Davis je bil eden najboljših, najbolj inovativnih in vplivnih trobentačev/glasbenikov 20. stoletja.


 

Charlie Parker (saksofon, 1920–1955)
'Bird', kot so popularnega saksofonista tudi imenovali, velja za enega najhitrejših in seveda enega najboljših glasbenikov na svetu. Spreminjal je standarde kompozicije glasbe in imel velik vpliv na glasbenike njegovega časa in tiste, ki so prišli za njim. Še danes bodo mnogi saksofonisti priznali, da se v glavnem zgledujejo po tem legendarnem jazzistu.

 

Duke Ellington (klavir, 1899–1974)
Duke velja za osebo, ki je uveljavil jazz kot umetnost. Bil je eden najbolj karizmatičnih pianistov in svoj orkester je vodil na precej inovativen način za tisti čas. Thelonius Monk, Sonny Stitt, Tony Bennett, Dizzy Gillespie, Oscar Peterson, Earl Hines in Joe Pass so dejali, da je nanje v glavnem vplival Duke. In tudi zaradi tega je Duke eden najpomembnejših glasbenikov v zgodovini glasbe.


 

Louis Armstrong (trobenta, vokal, 1901–1971)
'Satchmo' je gotovo eden najpomembnejših trobentačev in pevcev vseh časov. Bil je eden glavnih akterjev pri nastanku modernega jazza in ne nazadnje tudi pri uveljavitvi trobente kot solo inštrumenta v tej zvrsti glasbe. Bil je tudi eden prvih 'scat' pevcev in je 'odgovoren' za njihovo popularnost. Njegovo petje je navdahnilo pevce, kot sta Frank Sinatra in Bing Crosby, igranje trobente pa legende, kot sta Miles Davis in Dizzy Gillespie. V bistvu je 'Sachmotov' vpliv na svetovno glasbeno sceno nemogoče natančno določiti, je pa prisoten v prav vseh zvrsteh moderne glasbe.