Čeprav je moda organizem, ki diha s pospešenim ritmom, pa je skozi zgodovino ustvarila tudi kose, ki so zaradi svoje inovativnosti in uporabnosti prestali test časa in si izborili stalno mesto v garderobni omari. Nekaj takšnih, ki kar ne gredo iz mode, predstavljamo v nadaljevanju.

Harrington jakna

Le redko katera jakna je dosegla stopnjo popularnosti kot Harrington jakna – v originalu jakna G9 britanske znamke Baracuta – ki je luč sveta ugledala davnega leta 1937 in zaradi vodoodpornosti najprej postala priljubljenja med golfisti. Lahko jakno iz bombaža, poliestra, volne ali semiša, ki sega do pasu, so posvojile številne subkulture, nanje pa so prisegali tudi zvezdniki, kot sta bila Frank Sinatra in Steve McQueen. Komercialno ime je jakna dobila po Rodneyu Harringtonu, liku iz ameriške žajfnice Mestece Peyton, ki ga je igral Ryon O'Neal in je pogosto nosil ta tip jakne. Nosil jo je tudi Daniel Craig v filmu o Jamesu Bondu, pa James Dean v filmu Upornik brez razloga in Elvis Presley v filmu King Creole. Baracuta še danes Harrington jakno ročno izdeluje v Veliki Britaniji, dizajn pa se od leta 1937 ni kaj dosti spremenil. Ohranila se je tudi značilna karirasta podloga in dvignjen ovratnik, ki nam dopušča veliko svobode pri izbiri spodnjih kosov oblačil.

Burberry trenčkot (tudi trenč)

Ko omenimo trenčkot, najprej seveda pomislimo na Burberry, svetovno znano prestižno modno znamko, ki je zaslužna, da se ta plašč ponaša z oznako 'večen' in da je postal nepogrešljiv kos garderobe vsake stilsko osveščene osebe. Kako ne, ko pa tako dobro združuje pridih klasičnega z modnim. Trenč se razvil iz nepremočljivih plaščev, ki sta jih razvila kemik in izumitelj Charles Macintosh in izumitelj Thomas Hancock v prvi četrtini 19. stoletja. Ti so bili odporni na dež in narejeni iz gumiranega bombaža, namenjeni jahanju, ribolovu, streljanju, vojski ipd. Trenču podobne plašče so nosili že med prvo svetovno vojno, nosili pa so jih predvsem častniki in višji čini. Leta 1853 je krojač John Emary razvil izboljšan dežni plašč, ki ga je izdal pod znamko Aquascutum. Thomas Burberry pa je leta 1879 izumil gabardin tkanino, pri kateri so bile niti bombažnih in volnenih vlaken odporne proti vremenskim vplivom. Burberryjeva tkanina je bila tista, ki je najbolje dihala in je kasneje postala zelo priljubljena. Tako Aquascutuma kot Burberryja štejemo za začetnika trenčev, ki pa pred prvo svetovno vojno niso bili v širši rabi. Burberry je bil na začetku predvsem znamka s kakovostnimi vojaškimi oblačili, čislana med aristokracijo in višjimi čini, zaradi česar je bil zaželen kos med vojaki z manj sijajnimi koreninami. Med vojno je sicer njihova praktičnost prišla toliko bolj do izraza. Široki revirji, pas, na katerega se je dalo pripeti opremo, našitki za čine, nepremočljiv material, veliki žepi in lahkotnejši občutek so vsi govorili v prid trenčkotu, ki je kmalu postal tudi oblačilo navadnih vojakov. Če so bili na začetku prve svetovne vojne še zaščitni znak častniških činov in višjega sloja ter kot taki del družbenega razlikovanja, je z naraščanjem smrti med častniki in rekrutacijo ljudi iz srednjega sloja plašč postal vseljudski modni kos.

Beseda trench coat je bila prvič uporabljena leta 1916. Ime je povezano z bojno opremo. V dobesednem prevodu pomeni plašč za jarke, kar nam hitro prikliče prizore iz prve svetovne vojne. Tedaj je bil na dvojno zapenjanje, zožen v pasu in širši do kolen. Hrbtni del je omogočal, da je voda odtekala, predel na rami pa je nudil prezračevanje. Žepi so bili globoki, plašč pa v kaki barvi za karseda dobro kamuflažo. Hollywood ga je začel romantizirati v 40. letih 20. stoletja, podobo častnika in policista pa je zamenjala podoba novinarja, detektiva (spomnite se poročnika Columba), vohuna, gangsterja in tudi usodne ženske (femme fatale). Med drugim je v njem v filmih Casablanca, Malteški sokol in Globoko spanje blestel sloviti Humphrey Bogart. Čeprav so ga posvojile številne znamke, trenčkot ostaja zaščitni znak hiše Burberry.

Bajkerska jakna Perfecto

Usnjena jakna Schott Perfecto ima pestro zgodovino. Verjetno noben filmski junak zaradi jakne ni postal takšna ikona kot prav upornik Johnny Strabler v filmu Divjak, karizmatični vodja motoristične tolpe, ki ga je upodobil legendarni Marlon Brando in ki je nosil Perfecto z napisom Johnny. Ta črna usnjena motociklistična jakna je bila po tem filmu v ameriških šolah nekaj časa celo prepovedana. A gremo lepo po vrsti.

V prvi in drugi svetovni vojni so usnjene jakne nosili predvsem piloti in tankisti, pa tudi motociklisti. Prvi tovrstni modni kos se je pojavil leta 1928, ko so pri Beck Industries, ki je bil distributer za znamko Harley-Davidson, prosili Irvinga Schotta, sina proizvajalca jaken Schott Brothers, da ukroji vzdržljivo usnjeno jakno na zadrgo, da bi ta zaščitila motoriste pred slabimi vremenskimi vplivi in padci. Prva motoristična usnjena jakna je bila poimenovana model 613 oz. Perfecto, kar je bila Schottova najljubša cigara. Zaradi zvezde na vsaki epoleti je dobila vzdevek ena zvezda. Šlo je za debelejšo in prilegajočo se črno jakno iz konjskega usnja z manšetami na zadrgo in pasom s poševno rezanimi krajci. Imela je številne priročne žepe na zadrgo. Kasneje so opustili zvezde, ker so prodajalci tožili, da so jih stranke kradle. V svoji skoraj stoletni zgodovini je doživela le nekaj kozmetičnih popravkov (med drugim so zadrge postale dvosmerne). Poleg Brandona je tudi njegov velik posnemovalec James Dean oboževal to jakno, prav Hollywood pa ji je dal pridih večnosti. Med drugim jo je nosil tudi igralec Steve McQueen, pa glasbenika Joe Ramon in Patti Smith. Status anarhističnega modnega kosa so ji dale glasbene skupine, kot sta The Sex Pistols in The Clash, pa umetnik Andy Warhol in drugi.

V Briljantini jo je nosil John Travolta, v Pobesnelem Maxu Mel Gibson, v Terminatorju Arnold Schwarzenegger in v Misiji: Nemogoče Tom Cruise. Kot trendovski moški in ženski kos jih je ponovno uveljavil Jean-Paul Gaultier, ko so motoristični jopič oblekle tudi manekenke in igralke.

Voskane jakne Barbour

Britanska modna znamka Barbour se je proslavila na račun voskanih bombažnih jaken, ki jih izdelujejo od leta 1894. Sprva so nepremočljivo opremo izdelovali za vojake in mornarico. Jakno Barbour so tako na začetku ljudje nosili iz praktičnih razlogov, med njimi ribiči, pomorščaki in drugi, ki so delali na morju. Kasneje so jih za svojo vzeli tudi ostali. Dizajn jakne iz voskanega bombaža (cire) se je od svojega začetka komajda kaj spremenil. V filmu o Jamesu Bondu ga je nosil Daniel Craig, pogosto pa je bil v njem tudi McQueen, ki je v njem dirkal na motociklističnih dirkah.

Voskane jakne so bile izpopolnjena različica zaščitnih oblačil iz naoljenega platna, katerih težava je bila vonj, zato je John Barbor, ustanovitelj znamke J. Barbour & Sons v South Shieldsu, blago premazal z lanenim oljem. Stranski produkt lana so bila lanena semena, ki so jih spremenili v pasto in z njo prevlekli lanena oblačila za mornarje, da so postala nepremočljiva. Ker so bila težka, so kasneje kot alternativo lanu uporabili bombaž. Leta 1908 so jih začeli izvažati v svet. Ko je Johnov vnuk Duncan leta 1936 izdelal posebno linijo motociklističnih oblačil za dirko International Six Day Trials, kjer vladajo težki pogoji, je Borbour postala vodilna motociklistična znamka, potem ko je v njih dirkala večina motoristov. Posel je še dodatno zacvetel, ko jo je na dirki leta 1964 nosil že omenjeni McQueen. Njihov status modne znamke z veliko začetnico je zacementiralo priporočilo britanske kraljeve družine Royal Warrant, ki so ga prejeli dvakrat. Gre za prestižni naziv, ki ga Buckinghamska palača podeljujejo obrtnikom in podjetjem, s katerimi poslujejo in so z njimi zadovoljni. Njihovo jakno je poleg kraljice Elizabete nosila tudi pokojna princesa Diana.

Bomber jakna MA1

Za priljubljenost bomber jaken se je treba zahvaliti ameriškim pilotom. Bomber jakna je še en dokaz, da veliko modni kosov izhaja iz vojaške opreme. Ta je nastala za potrebe ameriške vojske. V času prve svetovne vojne so vojaški piloti leteli v letalih z nepokritimi kabinami, zato je dala ameriška vojska izdelati posebno jakno, da bi jih grela. In dobili smo jakno z debelim usnjem, blagom, ki oprime zapestje, nekatere pa so za dodatno toploto podložili s krznom.

Jakno tega stila je nosil tudi Tom Cruise v filmu Top Gun, Richard Dean Anderson v televizijski seriji MacGyver, pa McQueen v njegovem zadnjem filmu Lovec. Jakna se je v osemdesetih iz vojaških krogov preselila v popularno kulturo. Sprva so jo za svojo vzeli obritoglavci, kasneje pa še raperji. V zadnjih letih jo je populariziral modni kolektiv Vetements s svojimi predimenzioniranimi različicami.

Brezčasna jakna se zapira z zadrgo in ima patent v pasu in na rokavih. Večinoma sega do pasu, danes pa je izdelana iz različnih materialov. 

Kavbojke Levi's 501

Kavbojke sta v 19. stoletju izumila in v ZDA patentirala nemški trgovec Levi Strauss in krojač Jacob Davis. Leta 1860 sta jih začela izdelovati iz denima, to je trpežnega bombaža, ki dobro vpija vlago, hladi, ko je vroče in se hitro suši –  beseda denim je sestavljanka besed Nîmes, mesta, od koder je prihajal bombaž, iz katerega so nastale kavbojke in angleške besede za bombaž (cotton). Blago, iz katerega so jih začeli izdelovati, je Strauss s seboj v Kalifornijo prinesel z namenom, da bi si iz njega postavil šotor. Obarvala sta ga z indigo barvo, ki je ohranila obstojnost tudi po številnih pranjih. Dala sta jim naziv modri džins (ang. blue jeans). Da so bile bolj trpežne, sta na občutljive dela namestila bakrene kovice in s tem preprečila, da bi se hlače na teh mestih razparale. Z oranžnim šivom v obliki dvojnega loka sta kasneje ojačala še zadnja žepa. Hlače so sprva nosili predvsem rudarji, gozdarji, kavboji, kmetje in delavci v tovarnah zaradi trpežnosti, uporabnosti, udobnosti in dostopne cene.

Znamenite leviske – model Levi's 501 – so še danes sinonim za kvalitetne kavbojke. Nastale so po modelu delavskih hlač, ki so jih že v 16. stoletju nosili mornarji iz Genove. Šlo je za širši model s hlačnicami, ki je segal preko čevljev. V šestdesetih letih so modelu 501 sledili še drugi. 505 je bil prvi model z zadrgo namesto z zapenjanjem na gumbe, 517 so bile ožje, 527 pa z nižjim pasom. V sedemdesetih so se pojavili še modeli za različne namene in postave. V štiridesetih letih 20. stoletje so kavbojke v svet ponesli ameriški vojaki, njihovo priljubljenost pa so v sredini stoletja okrepili zvezdniki, kot sta bila Brando in Dean. Tako kot nekateri že omenjeni kosi, so tudi kavbojke postale sinonim uporništva in zatorej priljubljeno oblačilo mladine. V šestdesetih so jih nosili hipiji, v sedemdesetih pa so kavbojke postale vseprisotne. Deset let za tem, ko so nastale leviske, je nastala tudi znamenita jakna iz džinsa. Model Type III (tudi Trucker), ki je bil predstavljen leta 1962, velja za džins jakno vseh džins jaken.

Fred Perry polo majica s kratimi rokavi

Polo majica je majica s kratkimi (in tudi dolgimi) rokavi in obveznim ovratnikom, ki se konča z dvema ali tremi gumbi. Njena zgodovina sega na začetek 20. stoletja. Tedanji teniški igralec René Lacoste se je na ameriškem odprtem teniškem prvenstvu US Open pojavil v beli polo majici s kratkimi rokavi, ovratnikom in gumbi. Tako se je začela pisati zgodovina polo majice, ki se je iz teniških igrišč kasneje preselila v druge športe in v vsakdanje življenje. Pod najbolj znamenite polo majice se je podpisal Fred Perry, teniški igralec, ki je kot prvi osvojil karierni grand slam in je do danes edini Britanec s tem podvigom. Skupaj z avstralskim nogometašem Tibbyjem Wegnerjem sta konec štiridesetih let prejšnjega stoletja združila oči in najprej izumila znojnik. Leta 1952 sta ustanovila znamko Fred Perry in začela izdelovati oblačila za tenisače. Eden prvih in tudi najbolj ikoničnih kosov je bila bela bombažna polo majica z dvojno obrobo, ki se ponovi na rokavih in ovratniku ter logotipom lovorjevega venca. Majica je zablestela že na Wimbledonu istega leta.

Kmalu vam bomo predstavili še druge brezčasne modne kose.