Bomo kmalu dišali po 'umetnem'?

Kaj je najpogostejše darilo moškega ženski? Mnogi se bodo strinjali, da so to vrtnice in parfum. Oboje navdušuje s svojim vonjem in videzom. No, glede na svarila strokovnjakov utegnemo kaj kmalu ostati brez vonja po vrtnicah – vsaj tistega originalnega v parfumih, - je pred dnevi razkril britanski BBC, ki je svojo novinarko Dwan Kaoukji poslal v indijsko mesto Kannauj, kjer se je pogovarjala s tamkajšnjimi proizvajalci parfumov ter lastniki destilarn.

»Več kot 400 let, še iz časov carja Jahangira, se v indijskem mestu Kannauju destilirajo cvetovi vrtnic, iz katerih nato proizvajajo parfume. A industrija originalnih vonjev je v upadu. Sintetične dišave destilirane namreč rinejo v propad, zato se zna zgoditi, da bodo čarobni naravni vonji kmalu za vedno izginili,« je zapisala Kaoukji in v potrditev svojih besed navedla, da je bilo še pred dvajsetimi leti v Kannauju kar 700 destilarn parfumov, danes pa jih je ostalo le še nekaj manj kot 100.

Veliko truda za čudovit naraven vonj

Tehnologija, s katero v destilarnah proizvajajo parfume, se prenaša iz roda v rod. To, kar jih dela tako edinstvene, je intenzivnost njihovih vonjev, pa tudi sam način proizvodnje. Za najbolj kakovostno eterično olje vrtnic se denimo uporabljajo ročno trgani cvetovi. Cvetje nabirajo ob zori, pred vzhodom sonca. Da bi bilo eterično olje bilo čim boljše kakovosti, se morajo cvetovi namreč nabirati rahlo vlažni. Obrane takoj pošljejo v destilat: dajo jih v velike bakrene posode ter zmešajo z majhno količino hladne vode, potem pa jih štiri do šest ur kuhajo na ognju na drva. Para se kondenzira in raztopi v olje.

Duša vrtnice

A obstaja še bolj ekskluziven izdelek kot je vrtnično olje. Gre za tako imenovani ruh gulab ali dušo vrtnice. Ta proizvod je še veliko dražji in zato še manj iskan. Duša vrtnice nastane z destilacijo vrtničnega olja, ki se za povečanje koncentracije vonja izvede večkrat. Posebnost ruh gulaba je tudi ta, da vsebuje izključno eterično olje vrtničnih listov in ga ne mešajo z nobeno drugo snovjo. Zato je za en kilogram ruh gulaba potrebno obrati kar osem ton lističev vrtničnih cvetov. In njegova cena je, razumljivo, več kot dvakrat višja od cene običajnega eteričnega olja z vonjem vrtnice. V destileriji Muna Lal in sinovi kilogram ruh gulaba prodajajo za 15 tisoč evrov ali več. 

V Indiji, kot poroča BBC, še vedno obstajajo bogati kupci, ki so pripravljeni za prava eterična olja in ruh gulab globoko seči v žep. Izven Indije je največje tržišče Bližnji vzhod, kjer so ročno pripravljena etetrična olja že vrsto let zelo cenjena in si jih ljudje lahko privoščijo. Pred tremi leti se je v Savdski Arabiji denimo samo s prodajo parfumov na leto obrnilo kar okrog 1,2 milijarde evrov. Povprečen kupec v tej deželli je za eterična olja torej mesečno porabil okoli 580 evrov. »Dišiš, kot da si ves čas v vrtu, polnem vrtnic ali kot da imaš na glavi ves čas bogat venec iz vrtničnih svetov,« je svojo izkušnjo z dišavo ruh gulab opisala 30-letna Hussah al-Tamimi iz Kuvajta.

V Perzijskem zalivu so eterična olja kot vino pri nas: s starostjo vse bolj pridobivajo na vrednosti. Že več desetletij jih mladenkam podarjajo ob poroki, skupaj s kadili in zlatom. Nekatere ženske ta darila čuvajo vse življenje in jih poklonijo svojih hčerkam na njihovi poroki. Vrtnično olje je tam sicer tradicionalno veljalo za moško dišavo, z leti pa so ga začele kot parfum uporabljati tudi ženske. Moški si ga nanašajo na prste, najbolj med palcem in kazalcem, razlog za to pa je rokovanje: želijo namreč, da si jih sogovorniki zapomnijo po lepem vonju.

Industrijski parfum je kakor hrana iz mikrovalovke

Danes je parfumerijo mogoče najti na praktično vsakem koraku. Vrtnično olje proizvajajo v Bolgariji, pa v Turčiji, a ruh gulab iz Kannaja še vedno velja za edinstvenega. Po drugi strani nihče ne ve, kako dolgo bo Kannaj lahko oskrboval tržišče s tem oljem, zato med tistimi parfumerijami, ki znajo ceniti originalnost ter kakovost, vlada precejšnja panika. A za to smo krivi ljudje sami. »Povpraševanje za naravnimi parfumi je danes praktično nično,« je za BBC povedal Pushpraj Jain, lastnik destilarne Pragmati Aroma. Dodal je, da današnje generacije zanimajo samo moderni parfumi. Sam v svoji destilarni še vedno uporablja bakrene posode in mora, kot pravi, biti celo zelo inovativen, da bi zadovoljil zahteve mlade generacije.

»Razlika med sintetičnimi in naravnimi pafrumi lahko primerjamo z razliko med hrano, pripravljeno v mikrovalovki in tisto, ki jo babica pripravi na štedilniku na drva,« je prepričan Ousman, parfumer v destilarni Mulla Lal in sinovi, ki ga ne skrbi negotova prihodnost proizvodnje parfumov. Zaradi vse manjšega zaslužka z eteričnimi olji je svoje otroke namreč poslal, da se izšolajo za druge poklice, ki jim bodo omogočili varnejše življenje, namesto da bi nadaljevali z družinsko tradicijo. In ni edini, ki razmišlja tako. Vsem nam pa se bo lepega dne še močno kolcalo po kakovostnih in originalnih dišavah.