Ženska moda se je skupaj z ženskimi ideali skozi stoletja redno spreminjala, z njimi pa se je spreminjala tudi moda kopalk. Že več kot 70 let je modna zvezda stalnica pod poletnim nebom bikini, ki ga pripisujemo Louisu Rardu. Dvodelno kopalno obleko je Francoz, ki je upravljal mamino prodajalno čevljev, poimenoval po atolu Bikini v Tihem oceanu, kjer so po drugi svetovni vojni izvajali jedrske poskuse. Od kod povezava? Francoz je menil, da bodo kopalke sprožile pravcati bum in imele posledice atomske bombe. In kako prav je imel!

Če so jih Francozinje takoj vzele za svoje, pa so bile ponekod sprva celo prepovedane, a le dokler jih niso posvojile hollywoodske zvezdnice. Rard je kopalke, sestavljene iz zgornjega dela in trikotnikov, povezanih z vrvicami, oglaševal kot najmanjše svetovne kopalke. Bile so namreč odgovor na dvodelne volanaste kopalke njegovega rivala, francoskega modnega oblikovalca Jacquesa Heima, ki je leta 1946 ponovno začel izdelovati najmanjše kopalke na svetu. Te je poimenoval Atom, kar pa v luči Hirošime ni bilo ravno primerno. Dvodelne kopalke je Heim prvič predstavil že leta 1932, a bil je nekoliko pred časom, saj takrat ženske še niso bile pripravljene na plažah razkriti toliko kože. V drugem poskusu se je poslužil agresivnega oglaševanja, tudi s pisanjem po nebu nad sredozemskimi letovišči. Rard je sicer idejo dobil na plažah St. Tropeza, kjer je opazil, da so ženske obstoječe kopalke motile pri sončenju in so si jih zato vihale.

Rard še zdaleč pa ni bil prvi, ki je prišel na takšno idejo, prav tako ne Heim, saj na podoben kroj kopalk naletimo že v grški in antični dobi, tudi že 560 let pred našim štetjem. O njihovi dolgi zgodovini pričajo tudi mozaiki in stenske risbe iz četrtega stoletja, na katerih športnice nosijo bikini, ki pa tedaj, jasno, še ni bil bikini. Je pa s kopalkami, ki so narejene skoraj iz ničesar (izdelane so bile iz le 194 kvadratnih centimetrov blaga), Francoz zacementiral njihovo poimenovanje. Njegovemu izumu, za katerega je vložil patent 14 dni po predstavitvi (št. 19431), sprva ni bilo z rožicami postlano, saj je imel že težave pri iskanju modela. Zaradi kontroverznosti si bikink ni upala nadeti nobena tedanja manekenka oz. model. Na koncu je na poziranje pristala 19-letna striptizeta Micheline Bernardin iz pariškega kazinoja. Svoj kroj kopalk je javnosti prvič predstavil 5. julija 1946 ob znanem pariškem bazenu Piscine Molitor, kjer se je začela tudi revolucija sončenja zgoraj brez in je v medvojnem obdobju veljal za enega najbolj znanih modnih kotičkov v Parizu.

Sodobna zgodovina bikink se je sicer začela že leta 1913, ko je oblikovalec kopalk Carl Jantzen predstavil dvodelne kopalke – v resnici je šlo le za kombinacijo kratkih hlač in majice – ki pa so izzvale veliko neodobravanja. Če so bikinke sprva veljale za izbiro razuzdank in prej spodnje perilo kot kopalke, pa so jim zvezdnice, kot je Ursula Andress, ki je v filmu o Jamesu Bondu, Dr. No (1962), iz morja prišla v kremnem bombažnem bikiniju, dale dokončno veljavo. A še prej so jim morale izboljšane tkanine po drugi svetovni vojni in razrahljani običaji sprostiti pot za prihod. Naslednja faza v evoluciji kultnih bikink je bil monokini, ki ga je leta 1964 predstavil avstrijski modni kreator Rudi Gernreich.