Vožnja v zavetrju: kolikšen zračni upor kolesarju nudi spremljevalni motorist

Se spomnite, ko je na letošnjem ''slovenskem'' Giru d'Italia motorist precej dolgo nudil zavetrje Vincenzu Nibaliju, ko se je ta otresel Primoža Rogliča, nespametnega voznika s kamermanom ''na krovu'' pa je na nepravilnosti moral opomniti komisar dirke, čeprav je motorist dobro vedel, kaj počne? Kasneje je bil motorist kaznovan, Nibali pa jo je odnesel brez kazni, medtem ko je nedovoljeno pomoč navijača s časovnim pribitkom plačal Roglič, čeravno je bila ta – kot je pokazala nedavna raziskava – precej bolj nedolžna.

Koliko v resnici pridobijo kolesarji, ki vozijo v zavetrju spremljevalnega motocikla? Kolesar, ki vozi poltretji meter za spremljevalnim motoristom, ima zaradi zavetrja 48 odstotkov manj zračnega upora, kar v praksi pomeni, da na vsakih 10 sekund pridobi 2 sekundi proti kolesarju, ki mu ne režejo vetra. Kolesar, ki vozi 30 metrov za motorjem, mu le-te zrak reže nekoliko manj, saj je deležen zgolj 12 odstotkov manj upora kot sicer, kljub temu pa to predstavlja 2,6 sekunde na vsakih 60 sekund. Če motorist vozi 40 metrov pred kolesarjem, ta na minuto pridobi dve sekundi, kar je več kot 30 vatov – v vatih je izražena moč, ki jo kolesar uporablja za premagovanje obremenitev in je produkt kotne hitrosti in navora pedala. Četudi motorist vozi 50 metrov pred kolesarjem, to predstavlja 7 odstotkov manjši zračni upor, kar izraženo v času pomeni 1,4 sekunde v eni minuti.

Če kolesar vozi s hitrostjo 54 km/h, v primeru zavetrja za istim vložkom energije hitrost naraste kar za 13 km/h in sicer na 67 km/h. To pomeni, da v eni minuti pridobi kar 14,1 sekunde! Že kratko zavetrje lahko naredi pomembno razliko, razlaga vodja raziskave, profesor Bert Blocken iz Eindhovenske univerze. Samo 10 sekund vožnje 2,5 metra za motorjem, pomeni, da kolesar lahko pridobi tudi več kot dva sekundi prednosti.

Do rezultatov so avtorji raziskave prišli z dvema metodama in sicer računalniško simulacijo in meritvami v vetrovniku. Rezultati ne upoštevajo potencialnega vetra v prsa, hrbet ali bočnega vetra, a Blocker pravi, da je v primeru vetra v prsa, prednost še toliko večja, v primeru vetra v hrbet pa nekoliko manjša. Bočni veter kolesarju delo otežju, saj zavetrje težko pride do izraza. ''Kolesarjev ne snemajo, ker bodo ti zmagali, ampak ti zmagujejo, ker jih snemajo,'' je zanimivo tezo postavil Hutchinson. V tej drzni izjavi je tudi zrno resnice. Teste so čez nekaj tednov avtorji ponovili, ker niso mogli verjeti, da motorist z nudenjem zavetrja prinaša takšno razliko v športu, kjer pogosto odločajo ne samo sekunde, pač pa milimetri. Bes številnih nad početjem motorista, ki je ''pomagal'' Nibaliju, je tako upravičen.

Leta 2017 je Mednarodna kolesarska zveza (UCI) sicer uvedla nova pravila za motoriste in voznike, saj je po seriji nesreč želela izboljšati varnost profesionalnih kolesarjev. Poleg pravil, kako se lahko vozila varno premikajo s karavano med dirko, v navodilih tudi piše, kako preprečiti nudenje zavetrja.

V pravilniku Kolesarske zveze Slovenija (KZS) v članu, ki se dotika medijev, to je kamermanov, fotografov, komentatorjev in novinarjev, v točki 10.03 beremo: ''Med dirko ne smejo nikoli vplivati na razplet dirke. Pri opravljanju svojega dela morajo upoštevati predpisane varnostne razdalje. Kolesarjem ne smejo omogočiti, da izkoristijo njihovo zavetrje, posebno pri velikih hitrostih.'' Naslednja točka pa pravi: ''Glavnino kolesarjev lahko prehitijo le, če je cesta dovolj široka. Za prehitevanje glavnine potrebujejo dovoljenje direktorja dirke. Zadnjih 10 km pred ciljem je prehitevanje glavnine prepovedano.''