Usain Bolt – najhitrejši Zemljan, ki je premikal meje človeške zmogljivosti

Visokorasli jamajški šprinter Usain Bolt je v svoji bogati športni karieri osvojil kar osem zlatih olimpijskih medalj, v svoji zbirki pa ima tudi 11 kolajn najsvetlejšega leska s svetovnih prvenstev. Je lastnik svetovnih rekordov, toda rekordi niso vse, kar je ta Jamajčan dal atletiki in športu. Bil je velik zabavljač, ki se je pogosto pregrešil, atletiko pa je držal nad vodo tudi v časih, ko je ta zaradi dopinških in korupcijskih škandalov tonila oz. preživljala težke in temne čase. Vedno je bil spoštljiv do okolice z izjemo dopinških grešnikov.

Usain Bolt se je rodil 21. avgusta 1986 v mestecu Serqoood Content na Jamajki Wllesleyu in Jennifer Bolt, lastnikoma podeželske trgovine z živili. Že kot otrok je mislil samo na šport. Bil je hiperaktiven, največ je v otroštvu preigral nogometa in kriketa z bratom (poleg brata Sadika ima tudi sestro Sherine). Da se je podal v atletiko, je kriv njegov učitelj kriketa, ki ga je preusmeril v atletiko. Usain je že na začetku redno preskakoval treninge in bil zabavljač. Na mednarodni sceni je nase prvič opozoril pred 20 leti in sicer leta 2002, ko je na svetovnem mladinskem prvenstvu v jamajški prestolnici Kingston osvojil zlato medaljo na 200 metrov in z 19,93 odtekel svetovni mladinski rekord. Že tedaj je v višino meril 196 centimetrov in s 15 leti postal najmlajši atlet, ki je zmagal na mladinskem prvenstvu, kjer je tekmoval s širi leta starejšimi tekmeci. Je eden od samo devetih atletov, ki je zmagal na mlajšem mladinskem, mladinskem in članskem atletskem prvenstvu.

"V šoli so videli, da sem res nadarjen. Na treningih sem tekel tako hitro, da mi trenerji niso hoteli izdati rezultatov. Niso hoteli, da bi me prevzelo, saj so rezultati med vrstniki res izstopali. Pozneje sem slišal, da je moral novi učitelj telovadbe, ki je meril moj čas v teku na 200 metrov, še enkrat pogledati na štoparico. 'Kaj?!' je rekel otrokom ob njem. 'Boltov rezultat je nemogoč. To ne more biti res.' Ponastavil je štoparico in me še enkrat poslal na stezo. In še enkrat. Pa še enkrat. Vsakič, ko sem pretekel ciljno črto in pogledal nazaj, sem videl njegov osupel obraz. Možakar je tapkal po štoparici, kot da je pokvarjena, jaz pa sem dosegal enake oz. še boljše rezultate kot prej,'' se je začetkov spominjal Bolt, ki ni bil jutranji tip človeka. ''Pravijo, da smo vsi tekači na kratke proge enaki. Da letamo za dekleti, vozimo hitre avtomobile in si čas krajšamo z videoigricami. Menda tudi radi veliko spimo. Ne vem, ali naj bi to veljalo za vse tovrstne športnike, a sam sem bil res takšen – predvsem obožujem poležavanje.'' Naučil se je tudi zvijač sotekmovalcev iz jamajške atletske reprezentance, kako hoditi z več puncami naenkrat. Kmalu se je tudi sam začel dobivati z več dekleti hkrati. 

Svoj olimpijski debi je Bolt doživel na poletnih olimpijskih igrah v Atenah leta 2004, kjer pa je zaradi poškodbe izpadel že v predteku. Tedaj so na njegov naslov priromale ponudbe za štipendijo v ZDA, a je ostal na rodni Jamajki.  Pri osemnajstih letih leta 2005 je začelo sodelovati z legendarnim trenerjem Glenom Millsom, ki je ostal njegov trener do konca kariere. V Helsinkih leta 2005 je prvič nastopil v finalu svetovnega prvenstva, a je v finalu zaradi poškodbe končal na začetku. Do svoje prve medalje na članskem svetovnem prvenstvu je pritekel leta 2007, ko je bil v finalu zanj premočen zgolj Američan Tyson Gay. V tem finalu je tekel tudi Slovenec Matic Osovnikar, ki je zasedel sedmo mesto. Svojo ero nepremagljivosti je Bolt začel na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008, ta pa je trajala vse do leta 2017. Okoli vratu si je tedaj obesil tri zlate medalje, vsi zmagoviti časi pa so bili tudi rekordni. Svetovni rekord na 100 metrov – z 9,58 je za 11 stotink izboljšal prejšnjo rekordno znamko, kar je največja izboljšava rekorda na 100 metrov od elektronskega merjenja časa; postal je tudi prvi človek, ki se je spustil pod mejo 9,60 sekunde – in 200 metrov (19,19 je odtekel pri vetru v prsa 0,3 m/s), ki sta ostala nedotakljiva do danes, je pri dvaindvajsetih letih odtekel v Berlinu leta 2009, ko je ponovil trojček zlatih medalj s Pekinga. Poleg klavrnega slovesa je edino pravo razočaranje doživel na svetovnem prvenstvu v Daeguju, kjer je bil v finalu teka na 100 metrov zaradi prehitrega štarta diskvalificiran. Trojček zmag je dosegel tudi na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012, kjer so ljudje že dobro spoznali njegovo zmagovito pozo, ki jo je predstavil na igrah v Pekingu. Tedaj je jamajška štafeta ponovno postavila svetovni rekord v teku štirikrat 100 metrov, ki velja še danes (36,84). S časom 9,63 pa je Bolt postavil še olimpijski rekord. Zmagoviti pohod je nadaljeval na SP v Moskvi leta 2013 in tudi leta 2015 v Pekingu, kjer ga je podrl nespretni kitajski snemalec na posebej prirejenem kolesu, a ga incident ni zmedel in je znova osvojil tri zlata odličja. Zadnjič se je olimpijskih iger udeležil leta 2016 v brazilskem Riu, kjer je postal sploh prvi, ki je trikrat zapored zmagal na olimpijskih igrah v teku na 100 in 200 metrov ter štafeti (kasneje so Jamajki vzeli štafetni naslov v Pekingu, saj je bil član  njihove štafete Nesta Carter dopingiran). Bolt je zadnjič zmagal na mitingu diamantne lige v Monaku, čeprav je želel kariero zaključiti še z dvema zmagama na SP v Londonu avgusta leta 2017. A je imela usoda drugačne načrte. Tokrat je na 100 metrov osvojil svojo prvo bronasto medaljo na velikih tekmovanjih in po tekmi dejal, da je zelo razočaran. V štafeti je zaradi poškodbe zadnje stegenske mišice odstopil. Delno je na razplet verjetno vplivala tudi smrt njegovega tesnega prijatelja Germaina Maisona, štiri leta starejšega nekdanjega skakalca v višino, ki je v prometni nesreči umrl aprila leta 2017. Njuna skupna zgodba sega že v leto 2002 v Kingston, kjer je Bolt zmagal, Mason pa je bil tretji. Skupaj pa sta se veselila tudi na OI v Pekingu, kjer je Mason nastopal pod britansko zastavo. Mills mu je dal čas za žalovanje in morda je bil prav tritedenski odmor razlog, da se ni upokojil nepremagan.

Razen na velikih tekmovanjih Bolt ni veliko nastopal, saj se je raje osredotočal na velike tekme. Do dopinških grešnikov je imel nično toleranco in zanje nikoli ni našel lepih besed.

Zaradi redke okvare hrbtenice in bolečin v hrbtenici je moral izpustiti številna tekmovanja in treninge, leta 2009 pa bi v avtomobilski nesreči, potem ko je na mokri cesti vozil prehitro in končal ob cesti, skoraj izgubil življenje. ''Nesreča je bila sporočilo od zgoraj, znamenje, da sem bil izbran, da postanem najhitrejši človek na svetu. Najbrž je bog hotel, da sem čil in zdrav, da bi lahko še naprej stopal po poti, na katero me je poslal pred mnogimi leti, ko sem kot otrok na Jamajki prvič stekel skozi gozd. Od nekdaj sem verjel, da se vse zgodi z razlogom, kajti moja mama verjame v boga. Starejši ko sem, pomembnejša se mi zdi vera, zato sem v nesreči prepoznal sporočilo oziroma svarilo. Znak, ki je bil izpisan z velikimi utripajočimi neonskimi črkami. 'Hej, Bolt!' je pisalo. 'Dal sem ti super talent, da lahko postavljaš svetovne rekorde pa to, in varoval te bom. Vozi previdno. Pazi nase.''

Usain Bolt je bil več kot športnik – bil je ikona in idol, atlet, ki je premikal meje mogočega. Imel je zvezdniški status, ki je bil primerljiv s statusom največjih zvezdnikov v zgodovini športa. Bil je ljubljenec občinstva in vedno sproščen. Pustil se je zapeljati številnim ženskam in razmerij ni nikoli skrival. Ena njegovih trofej je pred leti tudi spregovorila, o čemer si lahko več preberete TU.

Bolt je bil uspešen tudi izven atletskih stez, a ne le pri dekletih. Ustvaril je uspešno blagovno znamko s svojim imenom, s sponzorskimi pogodbami pa je služil mastne denarce. Svoj čas je bil tako dobro plačan, da so tekmovalne nagrade znašale le okoli pet odstotkov njegovega letnega zaslužka, saj je letno zaslužil tudi 30 milijonov evrov. Glede na sekunde je zaslužil celo največ denarja med vsemi. Nepozabna je anekdota iz teniškega turnirja Roland Gaross, ko je Bolt med finalom zehal. Ko je kasneje podelil pokal zmagovalcu Rafaelu Nadalu, mu je dejal, da občuduje njegov trud, ko ure in ure premaguje tekmece, saj on to najraje stori v manj kot desetih sekundah.

Po atletski karieri se je Bolt, ki je velik ljubitelj kriketa in zaprisežen navijač angleškega moštva Manchester United, preizkusil tudi kot nogometaš, a ni dočakal uspeha z atletskih stez. Že med atletsko kariero je gojil ljubezen do nogometa in treniral z več nogometnimi klubi, tudi slovito Borussio iz Dortmunda. Nazadnje se je preizkusil in odigral nekaj pripravljalnih tekem za avstralski klub Central Coast Mariners, a zaradi finančnih nesoglasij niso sklenili dogovora. Zaradi svojega rekorda je nosil številko 95. Zavrnil je številne ponudbe, med drugim malteške Vallette.

Že v času svoje kariere je bil znan kot veliki ljubitelj zabav in nočnih klubov, poskusil je tudi travo. Kljub temu da je danes oče Olympie Lightning (2020) in dvojčkov Thunderja in Saint Lea (2021), ki jih ima z dolgoletno partnerico Kasi Bennett, še vedno najde čas, da se na ta način sprosti. Skupaj s prijateljem iz otroštva in menedžerjem Nugentom NJ je leta 2021 izdal reggae album z naslovom Country Yutes, pri katerem pa je Bolt bolj za okras. ''Dovolj mi je, da sem dodal nekaj svojih elementov in da se pojavljam v videospotu. Moj glas ni dober za petje. Sem bolj človek v ozadju, oddajam vibracije in ogrevam občinstvo. To mi je pisano na kožo,'' je ob izidu dejal hitri Jamajčan. ''Glasba mi je bila kot Jamajčanu položena v zibelko. Ko je nastopila korona, sva si rekla, da bova premagala dolgčas in tako je nastal ta album.''