
Norveška se poslavlja od kralja Haralda V., ki je umrl 28. avgusta 2026 v 89. letu starosti. Toda za športne navdušence je bil kralj nekaj posebnega: tekmoval je na olimpijskih igrah, osvajal medalje v jadranju in tudi v poznih letih ostal tesno povezan s športom in naravo.
Harald V. je bil kralj, vendar tudi pravi športnik
Harald V. ni bil eden tistih članov kraljevih družin, ki bi šport spremljali zgolj s častne tribune. V njem je tudi sam tekmoval. Kot je zapisano v Store norske leksikon, je bil že kot mladenič aktiven jadralec in je nastopil na kar treh olimpijskih igrah – leta 1964 v Tokiu, leta 1968 v Ciudad de Méxicu in leta 1972 v Münchnu.
Na olimpijskih igrah v Tokiu je imel še posebno čast. Bil je norveški zastavonoša na otvoritveni slovesnosti, v jadralnem tekmovanju pa je s posadko dosegel osmo mesto.
Jadranje zanj ni bilo zgolj kraljevsko razvedrilo. Tekmoval je na visoki ravni in se skozi desetletja vračal na regate. Njegova športna pot je bila dovolj resna, da je pustila sled tudi v norveškem vrhunskem športu.

Zmagal je na svetovnem prvenstvu
Največji dokaz, da Harald V. ni bil le ljubiteljski jadralec, je prišel leta 1987. Takrat je s posadko na jadrnici Fram X postal svetovni prvak.
Na uradni spletni strani The Royal House of Norway navajajo tudi njegov evropski naslov iz leta 2005, ko je s posadko na jadrnici Fram XV osvojil naslov evropskega prvaka v čezoceanskem jadranju.
Kralj je tekmovalno jadranje ohranil skoraj do konca športne kariere. Po podatkih norveškega dvora je na domačih in mednarodnih regatah nastopal vse do leta 2022, ko je uradno končal svoje tekmovalno jadranje.
To je precej nenavadna športna zgodba za monarha. Harald je desetletja tekmoval ob boku jadralcev, ki so šport vzeli kot svojo poklicno pot, in pri tem ni bil zgolj simbolična figura.
Šport ga je zanimal tudi zunaj jadranja
Jadranje je bilo njegova največja športna ljubezen, vendar nikakor ne edina. Harald V. je bil velik ljubitelj različnih športov in je redno spremljal pomembna tekmovanja.
Norveški kraljevi dvor ga je opisoval kot velikega športnega navdušenca, ki je rad spremljal tako poletne kot zimske športe. Posebej pomembne so mu bile olimpijske igre, pri katerih je imel skozi desetletja več različnih vlog – od tekmovalca do navdušenega gledalca.
Njegova povezanost s športom je bila tudi bolj organizacijska. Po podatkih Store norske leksikon je sodeloval pri povezovanju norveških tekmovalnih jadralcev in njihovem vključevanju v širšo športno organizacijo. Aktiven je bil tudi pri pripravah na zimske olimpijske igre v Lillehammerju leta 1994.
Za svoj odnos do športa je prejel več priznanj. Med njimi sta Holmenkollmedaljen leta 2007 in častna nagrada Norveškega športnega združenja leta 2010.

Ribič, lovec in človek, ki je rad pobegnil v naravo
Če je bilo jadranje njegov šport, sta bila ribolov in lov njegova najljubša načina preživljanja prostega časa.
Harald V. je bil posebej povezan z muharjenjem in norveškimi rekami, kjer je lovil losose. Njegova ljubezen do ribolova ni bila skrivnost niti zunaj Norveške. Ob državnem obisku Slovenije leta 2019 je predsednik Borut Pahor kralju podaril slovenske muhe za muharjenje, saj je bila njegova naklonjenost temu načinu ribolova dobro znana.
V jesenskem času se je odpravljal tudi na lov na losa. Uradna biografija norveškega dvora omenja, da se je lova udeleževal v okolici gorske koče v Sikkilsdalnu.
Narava je bila zanj očitno več kot le kulisa za prosti čas. Že kot prestolonaslednik je sodeloval pri ustanavljanju norveške veje okoljevarstvene organizacije WWF in jo nato dve desetletji vodil kot predsednik.
Od olimpijca do kralja
Harald V. je imel zato precej nenavadno življenjsko pot. Rodil se je 21. februarja 1937 na posestvu Skaugum kot edini sin bodočega kralja Olava V. in prestolonaslednice Märthe. Med drugo svetovno vojno je kot otrok z družino zapustil Norveško in več let preživel v Združenih državah Amerike.
Kasneje se je izobraževal, opravil vojaško usposabljanje in postal prestolonaslednik. Leta 1968 se je poročil s Sonjo Haraldsen, ki je pozneje postala kraljica Sonja. Ko je njegov oče Olav V. umrl januarja 1991, je Harald prevzel norveški prestol.
Kralj, ki je ostal blizu običajnemu življenju
Prav šport in hobiji so pomemben del zgodbe o Haraldu V., ker so ga prikazovali v nekoliko drugačni luči kot običajne predstave o monarhih.
Na jadrnici ni bil zgolj kralj, temveč krmar. Na ribolovu ni bil zgolj pokrovitelj naravovarstvenih projektov, temveč ribič. Na športnih dogodkih pa je bil pogosto preprosto navdušen gledalec.
Tudi zato njegova športna zapuščina ni zanemarljiva. Harald V. je bil olimpijec, svetovni in evropski prvak v jadranju, športni funkcionar, ljubitelj ribolova in lova ter človek, ki je velik del svojega prostega časa preživljal na prostem.
Ko se danes Norveška poslavlja od njega, tako ne odhaja le dolgoletni kralj. Odhaja tudi človek, ki je svojo ljubezen do športa živel precej bolj neposredno, kot bi pričakovali od monarha. Njegova jadrnica, olimpijski nastopi, ribiška palica in odhodi v naravo bodo ostali pomemben del zgodbe o Haraldu V.

Viri: Reuters; The Royal House of Norway; Store norske leksikon




































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV