Michael Jordan je živel sanje vsakega košarkarja. Po mnenju mnogih gre za najboljšega košarkarja vseh časov, a njegovo življenje ni bilo posuto samo z rožicami. Najbolj tragične novice je Jordan prejel leta 1993, nekaj tednov za tem, ko so mu umorili očeta Jamesa R. Jordana starejšega, zaradi česar se je pred začetkom sezone 1993/94 Jordan umaknil s košarkarskega parketa, kamor se je po 18 mesecih in (precej neuspešni) epizodi v baseballu, ki ga je sicer redno igral v srednji šoli, vrnil. James Jordan je, dokler je bil živ, sinu sledil kot senca – v pozitivnem smislu. Redko je zamudil njegovo tekmo, oče štirih otrok pa je imel največ zaslug za to, kar je Michael postal. Bila sta nerazdružljiva, oče je bil Michaelov zaupnik. ''Bil je moj steber. Zelo sva si bila blizu. Vseskozi mi je delil nasvete. Njegov glas razuma me je motiviral in gnal. Takšnega očeta sem imel,'' se je v dokumentarcu spominjal pokojnega Jamesa.

Oče košarkarskega zvezdnika je bil ubit 23. julija 1993, potem ko se je vračal s pogreba nekdanjega sodelavca v obmorskem mesto Wilmington v Severni Karolini in spotoma obiskal nekaj prijateljev. Ko se je vozil proti tri ure oddaljenemu mestu Charlotte, od koder je nameraval odleteti proti Chicagu, je v svojem rdečem Lexusu SC400 z registrsko oznako UNC0023, ki mu ga je podaril Michael, na vožnji proti letališču zaradi utrujenosti zavil na avtocestno počivališče južno od mesta Lumertin, da bi si privoščil malce počitka. James nikoli ni priletel v Chicago, kjer bi moral 23. julija prisostvovati na dobrodelnem dogodku, saj ni nikoli prispel do letališča. Deloris Jordan, Jordanova mama, je takoj sprožila alarm. Medtem ko je James v avtomobilu spal, sta avto opazila dva najstnika – 18-letna Daniel Andre Green in Larry Martin Demery – in 56-letnega Jamesa ustrelila v prsni koš. Ko sta prečesala vozilo, sta ugotovila, da sta umorila očeta Michaela Jordana.

Vozilo sta ukradla in se z njim odpeljala v Južno Karolino, njegovo truplo pa odvrgla v močvirju v mestu McColl, ki leži na meji med Severno in Južno Karolino. Očeta so našli šele avgusta. Morilca sta iz vozila ukradla nekaj predmetov in mobilni telefon. Pozneje so ju izsledili prav s pomočjo klicev na Jamesov mobilni telefon. Avto so našli skrit v gozdu blizu mesta Fayetteville (Severna Karolina), brez registrskih tablic in z razbiti okni. ''Skušali smo ugotoviti, kaj je počel. Vračal se je nazaj, postal utrujen, zavil na stran in si privoščil počitek. Potem pa se je zgodilo, kar se je zgodilo,'' je dejal Jordan, ki so ga nekateri mediji krivili za očetovo smrt, saj je imel Michael velike težave z odvisnostjo od iger na srečo, njegovi dolgovi pa naj bi bili motiv za grozljiv umor. Sam je vedno zatrjeval, da ni odvisen od iger na srečo, ampak tekmovalnosti. ''Ne morem nehati igrati iger na srečo. Težave imam s tekmovalnostjo.'' Pred konferenčnim finalom leta 1993 proti New York Knicksom je tako na primer z očetom pobegnil v igralnice v Atlantic Cityju. V dokumentarnem filmu Zadnji ples se je dotaknil tudi teh obtožb in priznal, da so ga prizadele. ''Obtožbe niso prihajale od ljudi, ki so me imeli radi, ki so me poznali in jim je bilo mar zame, pač pa od ljudi, ki so bili siti dejstva, da sem na vrhu.'' 16. avgusta 1993 so očeta položili k zadnjemu počitku, dva meseca pozneje in za tem, ko je s Chicagom proti Phoenixu osvojil tretji naslov prvaka, pa je Jordan zapustil ligo NBA, kamor se je vrnil leta 1995 in Bikom, ki so bili tedaj brez rogov, proti koncu rednega dela sezone te zopet nataknil in jim pomagal do preboja v končnico.

Kako zelo rad je imel Jordan očeta, priča čustven posnetek, ki je nastal po koncu finala leta 1996, ko je na dan očetov osvojil četrti naslov in se ves skrušen zgrudil ter v solzah obležal na tleh. Tisti naslov je posvetil očetu, ob omembi katerega se mu še danes orosijo oči. Truplo Jamesa so našli 3. avgusta, ki pa je bilo tedaj že neprepoznavno. Njegovo identiteto so tako potrdili šele deset dni pozneje, 13. avgusta, 21 dni po umoru. Identificirali so ga na podlagi zobne kartoteke družinskega zobozdravnika. Jordanu se je takrat porušil svet in po treh zaporednih naslovih prvaka z Biki je košarki, na veliko presenečenje vseh, ne pa tudi sebe, pomahal v slovo in se preselil na zelenice, a se nato kmalu vrnil k svoji pravi ljubezni ter si na roke nadel še tri šampionske prstane. Eden od razlogov, zakaj je zamenjal šport, je bil zadnji pogovor z očetom, kar je priznal šele pozneje. ''Pogovarjala sva se o tem, da bi igral baseball. Povedal sem mu, da razmišljam o upokojitvi in igranju baseballa. Odvrnil mi je, da naj to storim." In njemu v čast tudi je. Najprej je sicer dejal, da se je upokojil, ker je izgubil željo po igranju košarke – v avtobiografiji iz leta 1998 For the Love of the Game je zapisal, da se je z mislijo o upokojitvi poigraval že leta 1992 – seveda pa je k temu ogromno prispevala tudi očetova smrt, ne le izčrpanost.

Dve leti po umoru Jamesa Jordana sta bila morilca Green in Demery obsojena na dosmrtni zapor. Njuni zgodbi iz usodne noči se razlikujeta, saj sta s prstom kazala drug na drugega,  kdo je pritisnil na sprožilec. Demery je dejal, da ga je Green skušal zgolj oropati, a se je ta prebudil, zato je v njegov prsni koš poslal svinec. Green, ki ni želel pričati, pa je dejal, da ni bil zraven pri umoru in da je Larryju zgolj pomagal pri tem, da se je znebil trupla. Trdi, da sta bila skupaj na zabavi in da je Demery predčasno odšel, vrnil pa se ves tresoč, češ da je ustrelil moškega in da potrebuje pomoč. Leta 2018 je Green zahteval ponovno sojenje, saj da so na prvotnem spregledali in ignorirali pomembne dokaze (strelna luknja v srajci), in še danes trdi, da ni bil na kraju zločina v času umora, ampak je zgolj pomagal znebiti se trupla in ukradel nekaj lastnine iz avtomobila. Še danes je okoli umora kopica nejasnosti, a glavna akterja ostajata v zaporu brez možnosti predčasnega izpusta iz zapora.