Moskisvet.com
100 let nogometa na slovenskih tleh

Športi z žogo

Kdaj smo Slovenci začel igrati nogomet in kdaj se je rodilo rivalstvo Ljubljane in Maribora?

A.P./STA
23. 04. 2020 13.19
0

Začetki nogometa v Sloveniji segajo na prelom prejšnjega stoletja, po raziskovanju Draga Stepišnika se je namreč tik pred koncem 19. stoletja v šolah v okviru telovadbe in šolskih igralnih popoldnevov na Slovenskem pojavila beseda "football", kar pa naj ne bi še bil pravi nogomet.

V nadaljevanju predstavljamo ključne trenutke v zgodovini nogomet na Slovenskem.

Slovenski nogomet je prehodil dolgo pot in svetu dal številna velika imena.
Slovenski nogomet je prehodil dolgo pot in svetu dal številna velika imena. FOTO: Profimedia
Zbirka najbolj ''bistroumnih'' izjav nogometašev
Preberi še
Zbirka najbolj ''bistroumnih'' izjav nogometašev

Zametki in začetki

- Sredi prvega desetletja 20. stoletja se pojavi "žogiranje" in zatem prvi dijaški nogometni klubi.

- Leta 1900 je bil ustanovljen Laibacher Sportverein oziroma Ljubljansko športno društvo, ki je že igralo nogomet, in sicer dobro desetletje pred Ilirijo, prvim slovenskim nogometnim klubom v središču Kranjske.

- Leta 1909 je Stanko Bloudek iz Prage prinesel prve nogometne čevlje in tudi usnjeno žogo.

- 9. maja 1911 je ustanovljen prvi pravi slovenski nogometni klub, in sicer Slovenski football klub Ilirija, kar je pozneje vzpodbudilo tudi druga okolja pri ustanavljanju klubov.

Tvorec največji reprezentanih uspehov srečko Katanec.
Tvorec največji reprezentanih uspehov srečko Katanec. FOTO: Profimedia

- Takoj po prvi svetovni vojni, leta 1919, so na Slovenskem igrali nogomet v okviru Kraljevine SHS; na pobudo predvsem zagrebških športnih funkcionarjev so 14. aprila 1919 ustanovili Jugoslovansko nogometno zvezo, ki je hitro postala članica Jugoslovanskega in tudi Mednarodnega olimpijskega komiteja.

- Slovenski klubi Ilirija, Slovan, Rapid, Hertha, Rote Elf, 1. SSK Maribor in Cillier SV 24. aprila 1920 ustanovijo Ljubljanski nogometni podsavez (podzvezo), prvo krovno nogometno organizacijo v Sloveniji in tako predhodnico današnje Nogometne zveze; prvi predsednik je bil Anton Jug, prvi kapetan reprezentance pa vratar Ilirije Stane Pelan.

- Kmalu zatem so izpeljali tudi prvo slovensko nogometno prvenstvo, prvak je postala Ilirija, najboljši strelec pa je bil Stanko Tavčar, ki je na OI 1920 dvakrat nastopil tudi v dresu jugoslovanske reprezentance; to je bil edini član slovenskega kluba v jugoslovanski reprezentanci vse do Braneta Oblaka leta 1970; vmes je sicer kot član zagrebškega Građanskega za jugoslovansko vrsto 18 tekem odigral igral vratar Maks Mihelčič.

- Slovenska reprezentanca je prvo (neuradno) tekmo igrala 23. junija 1921 in v Ljubljani izgubila proti Franciji z 0:5.

- 2. avgusta 1928 so odigrali tekmo na stadionu Ilirije pod umetno razsvetljavo; leta 1929 je Radio Ljubljana opravil prvi radijski prenos nogometne tekme.

- SK Ljubljana, ki je nastal na pogorišču Ilirije in Primorja, je bil leta 1941 zadnji slovenski prvak v obdobju pred drugo svetovno vojno.

Obdobje po drugi svetovni vojni

- Leta 1945 na hitro sestavljena slovenska reprezentanca, v kateri so bili predvsem člani predvojnega SK Ljubljana, nastopi na državnem prvenstvu Jugoslavije (izpadla je v prvem krogu proti reprezentanci jugoslovanske vojske).

- Leta 1946 v prvem slovenskem klubskem prvenstvu po drugi vojni je igralo deset ekip, slavila je Lendava, ki se je nato preimenovala v Nafto in Slovenijo predstavljala v novoustanovljeni 1. jugoslovanski zvezni ligi.

- 29. maja 1948 so ustanovili oziroma obnovili Nogometno zvezo Slovenije, ki pa svoje reprezentance praktično ni imela vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja; istega leta je ustanovljena tudi Zveza nogometnih sodnikov, pet let pozneje pa še Zveza nogometnih trenerjev Slovenije.

Sredi prejšnjega stoletja se je začelo rivalstvo med največjima slovenskima kluboma v Ljubljani (Odred) in Mariboru (Branik)
Sredi prejšnjega stoletja se je začelo rivalstvo med največjima slovenskima kluboma v Ljubljani (Odred) in Mariboru (Branik) FOTO: Damjan Žibert

- V začetku 50. let prejšnjega stoletja se je začelo rivalstvo med največjima slovenskima kluboma v Ljubljani (Odred) in Mariboru (Branik); med drugim je Ljubljančane prav iz Maribora okrepil Ivan Toplak in pomagal ekipi leta 1953 do preboja v tedanjo prvo državno ligo; Toplak in tudi Edvard Hočevar sta kot člana Partizana oziroma Crvene zvezde zaigrala tudi za jugoslovansko reprezentanco.

- Leta 1960 je Maribor zamajala "afera driska"; ob kvalifikacijah za uvrstitev v 2. zvezno ligo med Branikom in Karlovcem naj bi bili gostje namerno zastrupljeni v hotelu Orel; sledil je razpad Branika, a takojšnja ustanovitev NK Maribor; tudi v Ljubljani se je Odred najprej preimenoval v Triglav, nato pa v Olimpijo.

- Slednja je leta 1964 napredovala v 1. zvezno ligo in tam obstala dve desetletji (leta 1966 se je med takratno elito prebil tudi Maribor).

- Leta 1970 Brane Oblak prvič nastopi za jugoslovansko reprezentanco, leta 1974 je bil celo v najboljši zasedbi svetovnega prvenstva; v izbrani vrsti je zaigral tudi Danilo Popivoda.

- V tem obdobju se je razvoj začel tudi na sodniškem in trenerskem področju; med trenerji je izstopal Branko Elsner tudi z delovanjem v tujini, med sodniki pa Emil Erlih, prvi slovenski nosilec sodniške značke Mednarodne nogometne zveze; pozneje so velik ugled uživali tudi Vladislav-Lado Jakše, Vlado Tavzes, v osemdesetih pa Edvard Šoštarič, Aleksandar Nikić, Milovan Nikolić in Vlado Šajn.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

- V osemdesetih sta med nogometaši zablestela tudi Marko Elsner in Srečko Katanec, oba sta bila jugoslovanska reprezentanta; prvi je to postal po selitvi v Crveno zvezdo, Katanec pa še v dresu Olimpije; oba sta na OI 1984 pod vodstvom Ivana Toplaka osvojila bronasto kolajno in bila člana izbrane vrste tudi na EP 1984 v Franciji.

- Katanec je na klubskem področju postavil nove mejnike v obdobju med letoma 1989 in 1991, ko je s Stuttgartom in Sampdorio igral v vseh finalih tedanjih evropskih klubskih tekmovanj; slavil je v pokalu pokalnih zmagovalcev s Sampdorio; leta 1990 je igral tudi na SP v Italiji.

- V obdobju razpadanja Jugoslavije sta se do članske vrste prebila tudi Đoni Novak in Darko Milanič, slednji je igral za Partizan, kjer se je kalil tudi Zlatko Zahovič; vsi trije so postali tudi ključni možje poznejše slovenske izbrane vrste.

Obdobje po osamosvojitvi

- Poleti leta 1991 se je Slovenija odcepila od Jugoslavije, kar je pomenilo tudi prelomnico za slovenski nogomet; štiri dni po osamosvojitvi Slovenije je tudi NZS, ki jo je od leta 1989 - takrat še kot eno republiških zvez - vodil Rudi Zavrl, prekinila vse stike s krovno jugoslovansko zvezo in začela slovensko nogometno ligo (prvi prvak, štirikrat zapovrstjo, je postala Olimpija, rekorder pa je Maribor s 15 naslovi v samostojni Sloveniji); Slovenija je takrat dobila tudi samostojno reprezentanco.

- Slovenija je prvo uradno tekmo igrala 3. junija 1992, prijateljski obračun v Tallinnu proti Estoniji se je končal z 1:1, prvi strelec v slovenskem dresu pa je bil Igor Benedejčič; selektor je bil Bojan Prašnikar.

- 2. julija 1992 je NZS postala članica Mednarodne nogometne zveze, trije slovenski klubi (Olimpija, Belvedur Izola, Maribor) pa so že sodelovali v žrebu za evropske pokale.

- Slovenija je v kvalifikacijah za veliko tekmovanje prvič nastopila v bojih za evropsko prvenstvo 1996; prvo kvalifikacijsko tekmo je igrala 7. septembra 1994 proti Italiji, končala se je z 1:1; gol za Slovenijo je dosegel Sašo Udović, selektor je bil Zdenko Verdenik.

Posnetek s kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo leta 2002 proti Rusiji 24. marca 2001 v Moskvi.
Posnetek s kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo leta 2002 proti Rusiji 24. marca 2001 v Moskvi. FOTO: Profimedia

- Slovenija se je na svoje prvo veliko tekmovanje, evropsko prvenstvo 2000, prebila 17. novembra 1999 po dodatnih kvalifikacijah. Potem ko je prvo tekmo doma proti Ukrajini 13. novembra dobila z 2:1 in zadetkoma Zlatka Zahoviča in Milenka Aćimovića, je na povratni igrala 1:1. Odločilni gol v zasneženem Kijevu je prispeval Miran Pavlin. Selektor je bil Srečko Katanec.

- Leta 1999 se je Maribor kot prvi slovenski klub prebil v elitno ligo prvakov; pozneje je v njej igral še dvakrat, kot najuspešnejši slovenski klub pa je trikrat igral tudi v skupinskem delu evropske lige, enkrat celo v izločilnih bojih (1/16 finala).

- Slovenska vrsta je za drugi velik uspeh poskrbela z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo 2002. Spet je bila uspešna v dodatnih kvalifikacijah. Tekmec je bila Romunija. Slovenija je doma spet zmagala z 2:1, zadela sta Milenko Aćimović in Milan Osterc, v gosteh 14. novembra 2001 pa znova igrala 1:1. Junak je takrat postal strelec slovenskega zadetka Mladen Rudonja. Reprezentanco je tudi takrat vodil Srečko Katanec, ki pa je odstopil po SP in sporu s takrat prvim zvezdnikom slovenske vrste z Zlatkom Zahovičem. Nasledil ga je Bojan Prašnikar, njega pa 2004 Branko Oblak.

- Po odhodu Rudija Zavrla z mesta predsednika zveze je 20. februarja 2009 žezlo prevzel Ivan Simič. Simičev mandat bi moral trajati do leta 2013, toda 17. novembra 2010 je po številnih nesporazumih s Sindikatom profesionalnih igralcev nogometa in člani slovenske reprezentance s pisno izjavo odstopil z mesta predsednika NZS.

- V Simičevem mandatu pa se je reprezentanci uspelo prebiti na tretje in za zdaj zadnje veliko tekmovanje - na svetovno prvenstvo 2010. Spet je Slovenija igrala dodatne kvalifikacije. Takrat proti Rusiji. V gosteh je po golu Nejca Pečnika slovenska vrsta izgubila z 1:2, na povratni tekmi 18. novembra 2009 v Mariboru pa je za novo nogometno evforijo v Sloveniji poskrbel Zlatko Dedić z zadetkom za zmago z 1:0. Reprezentanco je vodil Matjaž Kek.

- Aleksander Čeferin je postal tretji predsednik NZS v samostojni Sloveniji 17. februarja 2011. Eden njegovih glavnih dosežkov v času predsedovanja (2011-2016) je bila izgradnja nacionalnega nogometnega centra na Brdu pri Kranju. Ta zdaj služi kot osrednji center za priprave reprezentanc in tudi kot sedež NZS.

- Slovenija je doslej eno večjih tekmovanj gostila med 4. in 16. majem 2012, ko je gostila evropsko prvenstvo do 17 let.

- Aleksandra Čeferina, ki je septembra 2016 postal predsednik Evropske nogometne zveze, je 15. decembra 2016 na predsedniškem mestu NZS zamenjal zdajšnji predsednik Radenko Mijatović. Člansko izbrano vrsto spet vodi Matjaž Kek. Po njegovem preboju na SP 2010 so sicer brez velikih tekmovanj kot selektorji ostali Slaviša Stojanović, Srečko Katanec, Tomaž Kavčič in kot začasni tudi Igor Benedejčič.

- Slovenija je med 30. januarjem in 10. februarjem 2018 gostila evropsko prvenstvo v futsalu; Slovenci so bili takrat peti, tudi sicer pa so v tej nogometni zvrsti že šestkrat sodelovali na EP.

- 3. decembra 2018 je Evropska nogometna zveza potrdila, da bo Slovenija skupaj z Madžarsko gostila evropsko prvenstvo do 21 let v letu 2021, ki pa bo zaradi pandemije novega koronavirusa preloženo.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 497