Snežni plaz: kako se mu izogniti in kaj storiti, če vas ujame?

Bela smrt

Snežni plaz je zelo nevaren in pogosto usoden, zato mu ne pravijo zaman bela smrt. Ko izbirate cilj, v prvi vrsti upoštevajte svojo telesno pripravljenost, vreme in snežne razmere in ne le večer prej, pač pa že nekaj dni prej. Ob hitri vremenski spremembi se vedno odločite za vrnitev v dolino. Pred vsako turo se seznanite s stanjem snežne odeje in vremensko napovedjo. Kadar sumimo na nevarnost plazov, sestopamo po smeri vzpona, saj smo že preverili kakovost snega na pobočju. Tako lažje ocenimo, kje so morebitne klože – z vetrom nanešen sneg, ki nastane v vetru med sneženjem ali pa samo ob močnem vetru, ko ga veter prenaša iz enega mesta na drugo. K temu je treba dodati, da je lahko nevarno tudi vzpenjanje pod stenami, in sicer obstaja nevarnost padajočega ledu in kamenja, večji nanosi snega ipd. Pomembno je, da smer gibanja prilagajajte razmeram in ne sledite poti slepo. Pomembno je, da drugi vedo, kam ste šli oz. se na pot odpravite v skupini. Med potjo nujno preverjajte stopnjo nevarnosti sproženja snežnih plazov in nevarna mesta prečite z zadostno varnostno razdaljo med člani odprave.

Kaj je prava oprema?

Pravilna oz. zadostna oprema je nasleden pomemben pogoj za varno pot v visokogorje. Sem sodijo plazovna žolna, s katero lociramo plazovno žolno, ki jo ima zasuti (oddaja enotno frekvenco 457 kHz), plazovna sonda – gre za aluminijast ali železen cevast predmet iz enako dolgih elementov, povezanih med seboj, s katerim prebadamo plazovino in iščemo osebe ali predmete, ki jih je zasul plaz – in snežna lopata. Poleg lavinske opreme oz. plazovnega trojčka moramo imeti s seboj tudi paket prve pomoči, cepine, dereze in svetilko.

Kateri so najnevarnejši dejavniki za pojav plazov?

Težko je trditi, da je katero pobočje povsem varno pred snežnimi plazovi z izjemo pobočij z uležanim snegom (firnom oz. ledeniškim srencem; snegom, ki je ostal iz prejšnjih sezon in je bil prekristaliziran v gostejšo snov). Plazovi se lahko sprožijo, ko je nagib pobočja nad 25 stopinjami. Za plazove so sicer najbolj dovzetni tereni, kjer je novozapadli sneg na gladki površini pobočja, ki ga pokrivajo bodisi skale bodisi trava ali zemlja, ko pride do nenadne otoplitve, pobočja z naklonino med 30 in 50 stopinjami in tereni, kjer pride do lokalnega nanosa snega kot posledice vetra. Svoje naredi tudi obremenitev snežne odeje s težo planinca.

Kaj storiti, ko pride do nesreče?

Kot pri vseh drugih nesrečah je treba tudi v tem primeru skušati ohraniti mirno kri in čimprej poklicati 112. Nato preglejte plazovino in s plazovno žolno začnite iskati ponesrečence ter odkopljite delno zasute. Zasutega odkopljite pazljivo in mu čimprej očistite dihalne poti, nudite prvo pomoč ter preprečite nadaljnje ohlajanje. Še prej zaščitite sebe pred morebitnimi novimi nevarnostmi. Če ne morete reševati tistega, ki ga je plaz zasul, si zapomnite mesto, kjer se je to zgodilo in ga po možnosti označite, s čimer olajšate delo reševalcem.

Iskanje s pomočjo plazovne žole

Če smo očividec, označimo točko, kjer smo osebo zadnjič videli. S plazovno žolno iščemo signal in ob tem izklopimo ostale elektronske naprave, da ne motijo njenega signala. Če smo sami, iščemo v ključu, sicer pa plazovino preiskujemo vzporedno in z medsebojno razdaljo 40 metrov. Ko smo blizu zasutega, napravo približamo snežni odeji in iščemo ponesrečenca s križnim iskanjem. Mesto označimo z lopato in začnemo sondirati. Razdalja med posameznimi vbodi naj ne bo več kot dolžina šolskega ravnila (pribl. 30 centimetrov). Sondiramo pravokotno na snežno podlago. Na tem mestu skušamo čim manj hoditi, da ne podremo zračnega žepa ponesrečenca. S plazovno žolno določimo globino zasutja, s kopanjem pa začnemo nižje od ponesrečenca in sicer v obliki črke V.

Lestvica nevarnosti proženja snežnih plazov (vir: ARSO)

1: Majhna stabilnost snežne odeje: Na večini področij je snežna odeja sorazmerno stabilna.
Verjetnost/možnost proženja snežnih plazov: Samo na zelo redkih strmih pobočjih in predvsem ob dodatni obremenitvi; možni so zgolj majhni spontani snežni plaziči in osipi.
Priporočila/opozorila za gibanje po zasneženi pokrajini: Na splošno varne razmere, potrebna je običajna previdnost.

2: Zmerna stabilnost snežne odeje: Na posameznih, dovolj strmih pobočjih je samo zmerno stabilna (ta območja so v Poročilu posebej opredeljena in opisana), drugod pa sorazmerno dovolj stabilna.
Verjetnost/možnost proženja snežnih plazov: Predvsem na v Poročilu posebej izpostavljenih pobočjih pri velikih dodatnih obremenitvah (npr. hoja ali smučanje posameznika ali skupine prek takega pobočja, teptalec snega ipd.). Obsežnejših spontanih plazov še ne pričakujemo.
Priporočila/opozorila za gibanje po zasneženi pokrajini: Glede na upoštevanje in poznavanje lokalno bolj izpostavljenih območij, so razmere na splošno še dovolj varne. Opozorila upoštevajte predvsem na večjih strminah in pobočjih, čigar podrobnosti so v Poročilu še posebej izpostavljene (orientacija, višinski pas idr.).

3: Znatna stabilnost snežne odeje: Na številnih dovolj strmih pobočjih je le slabo do zmerno stabilna.
Verjetnost/možnost proženja snežnih plazov: Že pri manjši dodatni obremenitvi na pobočjih, ki so v Poročilu posebej izpostavljena. V nekaterih razmerah je možno lokalno tudi spontano proženje srednje velikih in posamično tudi velikih snežnih plazov.
Priporočila/opozorila za gibanje po zasneženi pokrajini: Potrebne so nekatere dodatne izkušnje in znanja pri presoji pred snežnimi plazovi varnih območij, ki so že delno omejena. Upoštevajte tudi nevarnost snežnih plazov na potencialno ogroženih območjih.

4: Velika stabilnost snežne odeje: Na večini strmih pobočij je odeja slabo stabilna.
Verjetnost/možnost proženja snežnih plazov: Na dovolj strmih pobočjih že pri manjši obremenitvi. Ob določenih razmerah je možno tudi spontano proženje številnih manjših in ponekod tudi večjih plazov.
Priporočila/opozorila za gibanje po zasneženi pokrajini: Potrebne so številne dodatne izkušnje in znanja ter podrobno poznavanje lokalnih razmer pri presoji pred plazovi varnih območij, ki so že zelo omejena. Izogibajte se gibanju prek strmejših pobočij in grap (žlebov) ter njihovih podnožij in zavetrnih strani vzpetin.

5: Zelo velika stabilnost snežne odeje: Splošna nestabilnost snežne odeje.
Verjetnost/možnost proženja snežnih plazov: Pričakujemo lahko številne srednje velike in mnoge velike spontano utrgane plazove, med njimi tudi tiste v zmernih strminah.
Priporočila/opozorila za gibanje po zasneženi pokrajini: Gibanje v takih razmerah je na splošno zelo oteženo, zato ga odsvetujemo. Omejeno je le na položnejša območja, ki so dovolj odmaknjena od ustaljenih poti snežnih plazov.

Kako spoznamo nevarnost snežnih plazov?

S pozornim opazovanjem. Najbolj zgovoren podatek so ostanki plazov. Preverite, kje so se plazovi že odtrgali in ocenite, koliko časa je od takrat minilo. Nevarnost signalizira tudi napihan sneg. Največ nesreč se zgodi med sneženjem oz. kmalu za tem, in sicer zaradi kložastega snega, ki ga je nanesel veter. Po vetrnih nanosih in sneženju se zato izogibajte pobočjem, kjer je novi sneg. Napihan sneg prepoznate po obliki nanosa, barvi ali če po njem gazite. Nevarnost plazu preverite tako, da zagazite v nekajmetrsko strmino s snežnim zametom in če nastanejo razpoke, preži nevarnost snežnih plazov. Tretji opozorilni znak je globinski srež, ki se pojavi, ko se pri nizkih temperaturah, pogosto v jasnem vremenu, v snežni odeji pojavi temperaturni gradient. Zaradi tega postane sneg ali posamezne plasti snega krhke, vezi med kristali pa popustijo. Prepoznate ga po tem, da je suh, po strmini pa je raztrosen kot zrnca sladkorja. Kložasti sneg, ki leži na prhki plasti le-tega, se lahko odtrga in splazi. Nevarne plasti tega pojava so zelo pogoste v mrzlih in s snegom revnih zimah. Kložasti plazovi so najnevarnejši plazovi pri nas in v evropskih gorah. Najpogostejši so pri nakloninah pobočja med 30 in 45 stopinjami. Nevarnost predstavlja tudi moker sneg. Zaradi odjuge, dežja, sončnega obsevanja in/ali fena se lahko snežna odeja tako zelo zmoči, da se začnejo trgati plazovi mokrega ali vlažnega snega.

Turna smuka

Če vas plaz ujame med turno smuko, se morate zavedati, da vas bo trak za ročaj palic, ki objema zapestje, vlekel dol, prav tako smuči, ki imajo lovilni jermen. Varnost terena pa lahko preizkusite kar s palico. Če pride do zaporedja trdih in mehkih plasti, to nakazuje možnost, da se bo odtrgal plaz. Če se med smuko snežna odeja pod vami začne premikati in vas sneg nosi, poravnajte smuči in se odpeljite po plazu ven. V primeru, da padete, se plazu čim bolj upirajte, da vas ne potegne v plazovino. Če mu hitrost pada in vas posrka vase, dajte roke pred obraz (zato je pomembno, da vas k tlom ne vlečeta palici), da si ustvarite dihalni prostor. Če vas plazovina prekrije, se ne upirajte več, saj boste po nepotrebnem trošili energijo. Kričite samo, če mislite, da so vaši rešitelji nad vami.