Moskisvet.com
Snežni akrobati

Davidovi ekstremi

Snežni ''akrobati'' na ledeniku Tiefenbach premikali meje mogočega

David Stropnik
10. 05. 2019 12.11
0

V vsakdanjem življenju smo večinoma vajeni meja, občutka zavedanja, česa smo sposobni, in omejitev sveta, ki ga sprejemamo kot realnost. A v svetu ekstremnih in predvsem športnikov prostega sloga to ne obstaja. Tu se zdi, da je prav obratno – meje so samo zato, da se premikajo, pa četudi s polomljenimi kostmi ali pa prav zaradi njih.

Ja, vsi poznamo fraze: »bolečina je začasna, slava pa večna« ali »živeti ni treba, zmagovati je«, a za športnike (in športnice), ki jih s tekmovališča odvažajo helikopterji ali ki s »pobrušenimi« kolki še pri petdesetih letih skačejo nekaj deset metrov daleč na svoji deski, je to življenjski slog.

David Stropnik: 'Za svoje poslanstvo sem vedno štel, da ljudem v dnevne sobe prinesem stvari, ki jih sicer ne bi videli'
Preberi še
David Stropnik: 'Za svoje poslanstvo sem vedno štel, da ljudem v dnevne sobe prinesem stvari, ki jih sicer ne bi videli'

In točno to lahko vsako leto ob koncu zime vidimo visoko nad dolino Oetz. Na ledeniku Tiefenbach (in v nekoliko manj skrajnih dimenzijah za punce še nad Hochgurglom) se ob koncu tekmovalne sezone v veliko bolj sproščenem vzdušju zberejo najboljši smučarji in deskarji prostega sloga. Zgradijo jim najbolj nore skakalnice, kar si jih je mogoče zamisliti, in jih prepustijo samim sebi, kameram, fotoaparatom in zadnji dan še peščici sodnikov. A stvari nihče ne jemlje kot tekmovanje, ampak predvsem možnost, da sezoni dodajo  piko na i, s skokom ali trikom, ki bo premaknil mejo možnega še naprej v sfero komaj verjetnega.

Letos sta se na skakalnici vmes pojavila celo legendarni Terje Hakonsen in Candide Thovex, a tista, ki sta šokirala vse, sta bila predvsem Andri Ragettli in David Wise. Res je Sven Thorgren skočil »triple backside rodeo« in Elias Syrja držal smuči med pristankom, toda Andri je bil tisti, ki je prvi na svetu izvedel »quad cork 1980« in »switch triple misty 1620«.

In če je te trike zapletenih imen (in komaj mogočih izvedb), kjer je jasno predvsem to, da gre tudi za petkratno rotacijo, težko razumeti, pri tem, kar je storil David Wise, ni nobenega subjektivnega mnenja. S »quaterpipa« je poletel skoraj 12 metrov visoko nad rob, ki loči navpični svet varnega pristanka in vodoravni sneg polomljenih kosti in hrbtenice, ter s tem postavil tudi svetovni rekord.

Vratolomnost je njihovo srednje ime.
Vratolomnost je njihovo srednje ime. FOTO: David Malacrida

Sam pravi, da je to mogoče izvesti le tako, da izključiš um, ki ga je strah, ki išče težave in komplicira, ter se potegneš vase – v svoj svet, kjer vse skupaj izpelješ brez pomislekov – kot z avtopilotom. Seveda pa je skrivnost tega »avtopilota« v tem, da je večino dni v letu na snegu. ter predvsem desetletja treningov (tudi na trampolinu).

V nasprotju s smučarskimi skakalci, ki skušajo leteti, kar je mogoče daleč, in svoje skoke merijo v metrih, skušajo mojstri prostega sloga med skokom izvesti čim več trikov, ki jih je mogoče natlačiti v skok in tega zato merijo s sekundami. Dolžina »poleta« ni pomembna, šteje le število obratov, ki danes na tako gigantskih napravah s 40- in tudi 50-metrskimi skoki dosegajo ne le trojne, ampak že peterne rotacije in obrate. Zato se včasih zdi, da sploh ni mogoče ugotoviti, ali so ti »freestylerji« boljši akrobati ali smučarji. Dejstvo je, da se njihove aktivnosti večinoma odvijajo v zraku in da bi bili lahko zato tudi zračni športniki. A umetnost je v pristanku in tu je tudi točka, ko gre kaj narobe in kjer se zares pokaže, iz kakšnega testa je kdo. In pokaže predvsem to, da ti fantje (in punce) niso dodobra nori, ampak noro dobri!

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 414