Danes 30-letni Richard Sandrak je bil za najmočnejšega dečka na svetu razglašen leta 1995. Vse od rojstva ga je v bodibilderja vzgajal njegov oče Pavel, ki je bil nekdanji svetovni prvak v borilnih veščinah. Sandrak je pri osmih letih na bench-pressu dvignil kar 95 kilogramov in bil pri šestih letih videti kot pomanjšana različica profesionalnega bodibilderja. Ko se je pri dveh letih iz Ukrajine s starši preselil v ZDA (Pensilvanija), je postal tudi filmska zvezda. Med drugim je nastopil v filmu Drobni Tarzan.

Njegova starša sta bila pogosto tarča številnih kritik na račun vzgoje svojega sina, ki je imel svoj čas zgolj en procent telesne maščobe, kar je smrtno nevarno. Nekateri pa so bili prepričani, da jemlje steroide in druge prepovedane preparate, saj da telo otroka njegove starosti ni zmožno proizvesti zadosti testosterona za tovrstno rast mišic. Oče je sina zlorabljal – prisilil ga je, da je jedel solato, medtem ko se je sam pred njim mastil s pico, nikoli ni smel jesti sladkarij in hitre hrane, ko je imel Richard 11 let, pa je moral v zapor zaradi nasilja nad mamo Leno. Potem sta prekinila stike in Richard je opustil bodibilding.

Sprva je dejal, da "nikoli ni bil prisiljen trenirati ali kaj početi proti svoji volji" in je to počel, ker je želel delati to, kar počneta starša, kasneje pa povedal, da je otroštvo preživel v izolaciji. Družina je od samega začetka namreč želela, da postane slaven zaradi mišic, zato so najeli trenerja Franka Giardina. Slava je bila naporna. Med drugim so ljudje kampirali pred njegovo hišo, da bi ga videli v živo, nekateri so želeli preveriti, ali so njegove mišice prave. "En moški mi jih je skušal izpuliti s telesa, da bi preveril njihovo avtentičnost," se spominja Richard.

Danes "mali Herkules" (Little Hercules), kot se ga je prijel vzdevek po grškem polbogu, ki je imel pri mladih letih prav tako nepredstavljivo moč, živi povsem običajno življenje, veselje do fitnesa pa ga je, kot rečeno, že davno minilo, kar pomeni, da so že zdavnaj izginile tudi njegove mišice. Namesto tega se je začel ukvarjati z gimnastiko. Pred osmimi leti je dejal, da je njegov sanjski poklic kvantni fizik oz. inženir ameriške vesoljske agencije NASA in da nekoč to kani postati. Od leta 2015 je sicer kaskader za produkcijsko hišo Universal Studios Hollywood Waterworld. Pravi, da je na svojo preteklost ponosen. "To ni nekaj, česar ne bi želel, da ljudje vedo, gre samo za to, da nočem, da je samo to tisto, kar me zaznamuje." Njegova vadbena rutina kot gimnastičar je danes povsem drugačna in osredotočena na kardio vaje, rad pa tudi skejta, nič pa ne počne s tako intenziteto kot nekoč.