Slovenec pri 71 letih preplaval 11,5 km dolgo pot okoli Golega otoka

"Bolj star, bolj nor," je svoj podvig opisal Bojan Korsika, ki se je konec septembra odločil za nekaj, česar se pred leti verjetno ne bi lotil. Okoli Golega otoka je preplaval kar 11,5 kilometra.

Na podvig se je pripravljal približno leto dni. 29. septembra so mu šli na roko tudi vremenski pogoji in plavanje je uspešno končal.

Korsika je prepričan, da gre morda celo za prvi takšen podvig, saj ni našel podatka o tem, da bi kdo pred njim že preplaval celoten otok. Pri tem pa ostaja previden: če je kdo Goli otok že obplaval, ga vabi, naj se mu oglasi.

Za Korsiko je imel podvig tudi precej globlji pomen. Goli otok ni bil izbran naključno, saj ga je kot politologa že dolgo spremljala zgodba o nekdanjem političnem taborišču.

Otok, danes predvsem turistična in zgodovinska točka, je za generacije nekdanje Jugoslavije postal simbol politične represije. Prav zato je Korsika svoje dolgo plavanje razumel tudi kot poklon ljudem, ki so tam prestajali težke čase.

"Združil sem več stvari," je zapisal in med njimi izpostavil veselje do maratonskega plavanja, spomin na ljudi, ki so trpeli na Golem otoku, ter spomin na svojega očeta.

Na zahtevni poti ni bil povsem sam. Spremljala ga je sestra Jadranka, zdravnica, ki mu je bila po njegovih besedah v izjemno oporo.

Tudi sama ima športno preteklost. V mladosti je bila uspešna plavalka in je bila večkrat članica jugoslovanske reprezentance.

Korsiko je spremljal tudi spremljevalni čoln Saver 720, ki ga je upravljal skiper Branimir. Podvig je tako potekal ob podpori ekipe, ki je skrbela za varnost na morju.

Plavanje okoli Golega otoka ni preprosto. Poleg dolžine 11,5 kilometra so velik dejavnik tudi vremenske razmere.

Korsika posebej omenja velebitsko burjo, ki ima med jadralci in drugimi ljubitelji Jadrana sloves zahtevnega in nepredvidljivega vetra. Prav zato meni, da so za takšen podvig potrebne zahtevne priprave, pomembno vlogo pa ima tudi sreča z vremenom.

Da je plavanje dejansko opravil, je dokumentirano z dvema pričama in dvema satelitskima urama.

Korsika se je na izziv pripravljal približno eno leto, pri tem pa ni imel trenerja. Kot se je pošalil, je bil "sam svoj gonjač sužnjev" in za nasvete ni prosil.

Čeprav je zapisano v šaljivem tonu, njegov dosežek pokaže, kako zahtevna je bila priprava. Maratonsko plavanje je namreč šport, pri katerem dolžina hitro spremeni običajen trening v resen vzdržljivostni izziv.

Pri njem pa je šlo še za nekaj več. Na morju je moral poleg fizične pripravljenosti računati tudi na vreme, orientacijo in varnost.

Goli otok ni njegov prvi večji plavalni podvig. Kot pravi sam, ima zdaj za seboj že tri jadranske bisere – Limski kanal ter otoka Susak in Goli otok.

Ob tem se pošali, da ni slabo za letnik 1955, čeprav se sprašuje, zakaj se je maratonskega plavanja spomnil šele v "ciljni ravnini".