Planica: Na seznam svetovnih rekorderjev sta uvrščena tudi dva Slovenca

Takrat osemnajstletni finski čudežni deček, zmagovalec dveh zlatih in enega bronastega odličja na olimpijskih igrah v Albertvillu leta 1992, je na neuradnem četrtkovem treningu v Planici pravilno pristal pri 203 m in se za vedno vpisal v zgodovino kot prvi, ki je presegel magično razdaljo 200 metrov. To znamko je sicer 19 minut pred njim presegel že Avstrijec Andreas Goldberger, ki je doskočil pri 202 metrih, a je pri tem z roko podrsal po snegu. Tisti konec tedna je v Planici potekalo svetovno prvenstvo v poletih, rezultati pa so šteli tudi za svetovni pokal. Svetovni prvak je postal Čeh Jaroslav Sakala, Nieminen je bil na koncu sedmi.

Če je dvestometrska razdalja nekoč veljala za magično, se danes večina skakalcev lahko pohvali z osebnim rekordom prek te meje, pri ženskah pa je 200 m doslej dosegla le ena skakalka, leta 2003 je pri točno 200 m pristala Avstrijka Daniela Iraschko-Stolz.

Od 18. marca 2017 je svetovni rekord v smučarskih poletih sicer že 253,5 metra.

Ta pripada Avstrijcu Stefanu Kraftu in letalnici v Vikersundu, ki je po 24 letih letalnici bratov Gorišek prevzela primat največje letalnice na svetu. Na razvoj smučarskih poletov med drugim kažeta poseben rekord 200-metrskih poletov, ki ga ima odlični slovenski letalec Robert Kranjec - lani je na zaključku sezone v Planici postal prvi človek, ki je to mejo preletel dvestokrat - in dejstvo, da imata danes največji letalnici na svetu, v Vikersundu in Planici, točko K pri 200 m.

Začetki smučarskih skokov sicer segajo na Norveško, v Sloveniji pa so se uradni začetki začeli s prvim rekordom in prvenstvom leta 1921 v Bohinju, ko je tedanjo najboljšo znamko dosegel Jože Pogačar, ki je pristal pri danes težko dojemljivih devetih metrih.

Planica je prvo skakalnico dobila še pred letom 1930 in se pozneje uveljavila kot zibelka smučarskih poletov. Pod Poncami je bilo doseženih več kot 60 svetovnih rekordov, vključno s prvim skokom čez magično 100- in 200-metrsko znamko. Prvi mejnik je 15. marca 1936 postavil Avstrijec Josef Bradl, ki je pristal pri 101,5 m.

Prvi svetovni rekord na planiški skakalnici je bil sicer dosežen slabi dve leti prej, 25. marca 1934, ko je Norvežan Birger Ruud pristal pri 92 metrih, zadnji pa 20. marca 2005, ko je še en Norvežan Bjoern Einar Romoeren pristal pri 239 metrih.

Njegov rekord je zdržal skoraj šest let, do 11. februarja 2011, ko ga je njegov rojak Johan Remen Evensen na domači letalnici v Vikersundu popravil na 246,5 metra. Od marca 2017 naprej pa rekordna znamka, ki jo bo najverjetneje še nekaj časa težko preseči, znaša 253,5 metra.

Rekord planiške velikanke znaša dva metra manj, 251,5 m, to znamko je 25. marca 2018 na ekipni tekmi dosegel Poljak Kamil Stoch. Pri doskoku je sicer z zadnjo platjo podrsal po snegu, a so sodniki njegov skok ocenili kot uspešen, tako da je to uradni rekord planiške letalnice.

Na seznam svetovnih rekorderjev sta uvrščena tudi dva Slovenca

Jože Šlibar je 24. februarja 1961 v Obersdorfu pristal pri 141 m, Peter Prevc pa je 14. februarja 2015 v Vikersundu postal prvi, ki je pristal pri 250 m, a je njegov rekord zdržal le en dan, naslednji dan ga je za meter in pol popravil domačin Anders Fannemel. 

Smučarski skoki so skozi zgodovino močno napredovali, v 23 letih za 50 metrov in pol, danes se pojavljajo vprašanja, do kam še lahko sežejo rekordne znamke, saj je nekako jasno, da razdalje ne morejo iti v neskončnost, če ne drugega zaradi velikosti skakalnic. Trenutno se zdi, da je že 260 m meja, ki jo bo težko doseči.